Nasilje nad ženskami je samo manever za odvračanje pozornosti

28.11.2017 / 06:08 3 komentarji
Govorjenje o nasilju nad ženskami prikriva, da to ni niti najbolj razširjeno niti najstrašnejše nasilje današnjih družb.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pred dnevi smo praznovali dan boja proti nasilju nad ženskami. Ne da bi imela kaj proti temu, da na to nasilje opozarjamo. Ampak to ima še bolj bistven zorni kot od tega, ki ga vidimo. Njegovo jedro je v tem, da je dan boja proti nasilju nad ženskami zlorabljen v ideološke namene. Katerih cilj ni kritika sodobnih družb. Ampak ustvarjanje videza, da so današnje zahodne družbe v redu. Humane. 

Gre za ideološko past, v katero se vedno ujamejo liberalni in “liberalni”, pa tudi feministični in “feministični” diskurzi. Ter akcije in aktivnosti.

Gre za manever odvračanja pozornosti od dejanskega problema na posameznike in posameznice, ki so individualno morda res problem, vendar kot skupina dejansko niso.

V tem smislu, da četudi bi problem rešili na individualni ravni, v resnici ne bi izginil. Ga ne bi rešili. Gre za prodajanje videza, da današnje potrošniške družbe rešujejo probleme, ki jih v bistvu nočejo rešiti. Niti slučajno. Ker bi jim rešitve škodile.

Macron

Kaj ima s tem nasilje nad ženskami in boj zoper nasilje nad ženskami?

Prvič to, da nasilje v družbi prikazujemo predvsem kot nasilje moških nad ženskami. Torej kot individualno prakso, ki je povezana z neustreznim vedenjem ljudi, ki ga je treba reformirati.

Francoski predsednik Macron je že objavil načrt za to prevzgojo. Ljudje so mu navdušeno ploskali. Posebej ženske. Iz zgodovine pa bi se vendarle že morali naučiti, da so projekti, katerih bistvo je reformiranje oz. reprogramiranje državljanov in državljank, vedno totalitarni projekti. Četudi so navidez usmerjeni v dobre cilje.

Tistim, ki so to zagovarjali in izvajali, so se takšni projekti vedno brez izjeme zdeli dobri. Nacistom. Fašistom. Itd. Danes pa se to očitno zdi najbolj zaželen projekt seveda ženskam.

Je to res? Ne poznate?

Drugič, govorjenje o nasilju nad ženskami je prikazovanje nasilja v današnjih potrošniških družbah na neresničen način. Če poslušamo govorjenje o nasilju nad ženskami, dobimo napačen vtis, da je danes najpomembnejša, najbolj nesprejemljiva in najbolj razširjena oblika nasilja nasilje nad ženskami. Pri čemer so nasilneži moški.

Tako kot so nasilneži vedno starši, kadar govorimo o nasilju nad otroci. Skratka: v današnjih zahodnih družbah imamo samo dve res problematični vrsti nasilja: nasilje moških nad ženskami in nasilje staršev nad otroki. Vse drugo bodisi ne obstaja ali pa je zanemarljivo in nepomembno.

Ampak ali je to res? Ali res ne obstaja tudi nasilje žensk nad moškimi? Tako fizično kot nefizično? Ali nasilje otrok nad starši? Spet fizično in nefizično?

Jasno, da obstaja. Ne poznate moških, ki so jih njihove ženske preteple? Ne poznate staršev, ki so jih njihovi otroci prebutali? Če jih ne poznate, malo poglejte okoli sebe.

Nasilje na individialni ravni

Tretjič, govorjenje o nasilju nad ženskami je vedno govorjenje o nasilju na individualni ravni. Gre za patološke vedenjske obrazce med posamezniki in posameznicami, ki jih je treba odpraviti z več represije nad posamezniki. Manj nad posameznicami.

Kar je treba storiti za odpravo nasilja v zahodnih družbah, je torej zaostritev restriktivnih ukrepov nad moškimi (in nad starši). Vsi se strinjajo. Vsi aplavdirajo. Predvsem ženske. Ker seveda nihče ne misli. In ker se nihče ne vpraša, ali bomo s temi ukrepi res kaj spremenili.

Pa ne bomo. Če bi hoteli res kaj spremeniti, bi morali spremeniti predvsem socializacijo otrok. Ki bi jo morali iz otroku prijazne socializacije, ki praviloma proizvaja posameznike brez socialnih veščin in brez empatije — taki ljudje so najlažje nasilni do drugih —, spremeniti v dvotirno socializacijo: socializacijo z avtoriteto in s kaznijo.

Samo dvotirna socializacija pri otroku izgradi moralno instanco. Vest je edina, ki lahko posameznika ob nasilnem impulzu v praksi ustavi. Če ni vesti, ni notranjega mehanizma kontrole posameznikovega vedenja. In točno to je razlog za razraščanje nasilja vseh vrst in oblik, značilnih za današnji svet.

Neglede na to

In nenazadnje: tisto, kar govoričenje o nasilju nad ženskami kot ključnem problemu današnjih družb prikriva, je to, da nasilje nad ženskami ni niti najbolj razširjeno niti najstrašnejše nasilje, ki pesti današnje družbe. Neglede na to, kako strašno izkušnjo nedvomno predstavlja za vsako posameznico, ki ga je izkusila.

Najbolj razširjeno in najstrašnejše nasilje današnjega časa je strukturno nasilje kapitalizma. Zaradi katerega trpimo tako rekoč vsi prebivalci planeta. Eni bolj, drugi manj. Eni zato, ker si ne moremo vzeti niti minute počitka. In ker zato zbolevamo in umiramo za rakom in kardiovaskularnimi boleznimi. Itd. Itd.

Drugi pa zato in tako, da živijo v vojnah, revščini, lakoti in drugih vrstah strukturnega nasilja, ki ga kapital dnevno prakticira nad milijoni in milijardami ljudi. Ki pa ga nihče ne omenja. In proti kateremu se nihče ne bori.

Prav zato je boj proti nasilju nad ženskami — še posebej v obliki, ki ne more ničesar spremeniti — v resnici hinavščina. Svetohlinstvo. Če bi se zares hoteli boriti proti nasilju v današnjih družbah, bi se morali boriti proti strukturnemu nasilju kapitala.

Morali bi proslavljati svetovni dan boja zoper strukturno nasilje kapitala.   Za začetek slovenski vladi predlagam, da 29. november razglasi za slovenski dan boja zoper strukturno nasilje kapitala.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE