Črni petek: “Eh, saj si itak nikoli nič ne privoščim!”
Če sem se kdaj spraševal, po čem diši denar, sem odgovor dobil minulo soboto — po prešvicanih nogah. Pregretih od poceni sintetike. To razodetje me je doletelo v garderobi priljubljene prodajalne z oblačili v avstrijskem Seiersbergu, kjer ob sobotah — in pomembnejših slovenskih državnih praznikih — srečaš pol Maribora. Ker je poceni in udobno, ker je sešito v Bangladešu in Kambodži in ker je še vedno videti bolje kot vreča za krompir.
Pa še na pol poti je do Ikee, najbolj svetega romarskega kraja Slovencev, ki še vedno hrepenijo po svoji lastni obljubljeni deželi. Medtem ko se v Ljubljani obnašajo, kot da namesto Ikee gradijo Sagrado Famílio.
Kakorkoli že, parkirišče je bilo nabito polno. V glavnem z avti slovenskih registracij. Iz zvočnikov so odmevale slovenske besede, veliko je bilo tudi slovenskih prodajalk.
Morda smo res izgubili del Istre, toda zato smo dobili predmestje Gradca.
Kardiovaskularna vadba
Delalo je dvajset blagajn, toda vrste so bile še vedno kilometrske. Še dobro, da je bila sobota. Glede na to, kako zelo Slovenci cenimo družinske vrednote, bi bilo v nedeljo najbrž prazno.
Pred garderobami je vladalo izredno stanje. Vsi so hoteli pomeriti vse, vendar je v mračno kabino, prežeto z vonjem pregretih in na lastne kile jeznih teles, dovoljeno nesti samo osem oblačil hkrati.
Ob zmagoslavju, da mi je končno uspelo najti hlače z dovolj elastana, da jih lahko oblečem čez svoja bleda pisarniška stegna, sem skoraj pozabil, da se nakupovalna mrzlica ni še niti začela. Kljub lučkam, ki jih v prodajalnah po novem prižigajo že skoraj za veliki šmaren.
Rad nakupujem. Šoping je bolj ali manj moja edina kardiovaskularna vadba. Všeč so mi tudi nočna nakupovanja, na katerih se prodajalci pretvarjajo, da gre za res poseben dogodek — četudi mi pod krinko svečanosti poskušajo podtakniti robo, ki je med letom nihče ni hotel kupiti.
Roza muf na palici
Miselnost, da si “itak nikoli nič ne privoščim”, me je v preteklosti pripeljala že do tega, da sem kupil teflonski pekač v obliki ovce, aparat za sladkorno peno, zlato kitajsko mačko s tačko, ki maha, in nekakšen roza muf na leseni palici, ki se mi je pač zdel zabaven.
V zadnjih letih smo iz Amerike — skupaj z nočjo čarovnic in celulitom — uvozili tudi Črni petek. Ime se mi zdi zabavno. Tako je moja znanka nekoč imenovala petke, ob katerih je v študentskem domu šmirala s pet let mlajšim Nigerijcem, ki je bil na izmenjavi v Ljubljani.
No, nakupovalni Črni petek, ki se ga gremo, mene zadovolji bistveno manj. Saj vemo, kako je videti v Ameriki ta akcija. Popusti so najmanj 70- ali 80-%. Ne me vabiti z 10- ali 20-% popusti! Kot bi se delali iz nas norca. Deset odstotkov je vedno premalo. Skopuhi!
Dober šoping je kot dober seks. Pusti te prepotenega, praznega, zadovoljnega, malce umazanega in s kančkom obžalovanja. Tega pa z desetimi odstotki ne dosežeš.
Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena na spletni strani Večera v četrtek, 23. novembra 2017, pod naslovom Dober šoping je kot dober seks. Verzija na Fokuspokusu je editirana.