Zvokoblog 35: “Na peronu se človek izprehaja.”

Na postaji so ljudje, ki gledajo drug drugega. Čakajo vlak. Opazujejo. Poslušajo.

Na postaji je streha, ki jih ščiti pred dežjem. Podpirajo jo stebri. Neme priče pogovore in bobnanja dežnih kapelj. Na stebru je smetnjak. Tudi on posluša. Oboje je zabeležil kontaktni mikrofon, pripet na konstrukcijo. Na postaji je pesem Srečka Kosovela iz Integralov. Odtipkana na telegraf. Ob spremljavi postajnih ur, ki merijo čas, in zvonjenja po odbijačih lokomotiv.

Na postaji sem bil dvakrat v isti sapi. Z mikrofonom in Srečkom.

Srečko Kosovel: Na postaji

Vagon. Odprta vrata. / In ograja. / Na peronu se / človek izprehaja. / Rdeča kapa. / Rdeča zastava / ustavlja vlak.

Ograja. / Zelena ravnina. / Nekdo odhaja. / Joj, človek s srcem, / bolje da nisi! / Še enkrat / se ozrem. / V dalji srebrni / dom.