Kako se je zredil zgornji 1%

Spodnja slika kaže spremembo deleža dohodkov, ki ga pobere zgornji 1% populacije z najvišjimi dohodki, v zadnjih 35 letih. Kot lahko vidite, se je po letu 1980 sloj tistih z najvišjimi dohodki bolj ali manj povsod dramatično zredil. Najbolj v Rusiji in ZDA — konkretno na 20% celotnih dohodkov.

V drugih državah ta najvišji odstotek precej zaostaja, saj delež nikjer drugje ne preseže 14%. V skandinavskih državah, ki so tradicionalno najmanj neenake družbe med razvitimi državami, je ta delež pod 9%, na Danskem celo samo 6%.

Slikovito rečeno, v ZDA 1% populacije odnese eno petino vseh letnih dohodkov v državi, na Danskem pa samo eno dvajsetino.

Rothwell tudi navaja, da se je ta novodobna elita v zadnjih treh desetletjih v ZDA rekrutirala iz vrst dobro plačanih menedžerjev, svetovalcev, finančnih analitikov, zdravnikov, pravnikov in prodajnikov.

Previharimo viharje krize

Zgornji podatki seveda ne zajemajo Slovenije. Podatkov za obdobje pred letom 1990, ker tako dezagregiranih podatkov o porazdelitvi dohodkov pri nas ne objavljamo oz. samo na ravni decilov [glej Pokojnine in transferji blažijo povečano neenakost; op. JPD). Zato sem vzel podatke, ki mi jih je posredoval Branko Milanović iz podatkovne baze LIS centra.

Delež zgornjega 1% v skupnih dohodkih je v Sloveniji še manjši kot v najbolj enakih skandinavskih državah: znaša samo 4,2%. Se pa povečal za četrtino glede na obdobje pred krizo — s 3,3% —, kar je podobno trendu v ostalih državah. Premožnejši so krizo pač bolje prevetrili kot tisti spodaj.

Opomba: Tekst je bil objavljen v soboto, 18. novembra 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Top 1% se je v 30 letih močno zredil. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.