Primer Ivan Simič: Za moralno rehabilitacijo kliči Rosvito Pesek
Očitno je nacionalka ugodila moji torkovi prošnji in v Odmeve res povabila Ivana Simiča, zvezdo davčnih oaz iz Rajskih dokumentov.
No, ni bilo Slavka Bobovnika, to vlogo je prevzela Rosvita Pesek. Pričakovali smo, da se bo moral Simič kot lastnik podjetij v davčnih oazah zagovarjati zaradi dejstva, da odpira svoja podjetja v davčnih oazah zaradi manjših davkov. Pa se je vse obrnilo na glavo.
Rosvita Pesek je Simiča v večini pogovora obravnavala kot davčnega svetovalca in eksperta, ki bi podobno prakso celo svetoval drugim slovenskim podjetjem. Na koncu pa je vse skupaj zabelila že skorajda z razpravo o moralnih avtoritetah.
Razumi, kdor more! Se bomo vsaj na ravni javnega interesa in nenazadnje javnega RTV servisa končno le strinjali, da je takšna praksa vredna moralnega prezira, tudi z vidika javnih financ? Ali bomo to tolerirali?
Nesporni zmagovalec
Simič je bil nesporni zmagovalec Odmevov. Peskova ni niti poskusila nevtralizirati njegovih plehkih izgovorov. Tako je lahko mirno razlagal, da ima podjetje na Cipru zato, ker se je tja zatekel zaradi medijske gonje. Celo potožil je, da se mu ne splača imeti tam podjetja: “Ko vse to sešteješ, se račun ne izide.”
Podvprašanja, zakaj potem tam vztraja, seveda nismo slišali.
Simič se je v nadaljevanju takoj prelevil v davčnega strokovnjaka. Ne po svoji izbiri. V studiu Odmevov nenadoma ni bil več nekdo, ki prakticira nekaj finančno in moralno spornega, temveč nekdo, ki mu je treba prisluhniti kot avtoriteti.
“V čem je kavelj Malte? Kaj je pri njih ugodneje kot pri nas?” je zanimalo voditeljico. In že ji je Simič hitel stresati razlage: “Zanimiva je za letala,” je dejal in naštel še druge davčne ugodnosti.
“Kako si vi razlagate to silno željo v EU, da vse poenoti, ne pa tudi davčne zakonodaje?” je radovedno nadaljevala Peskova in ga znova interpelirala kot strokovnjaka, ki bo javnosti pojasnil, kar jo zanima glede domače davčne politike.
Avtoriteta: Zdaj davčna, zdaj moralna.
Tretje v nizu vprašanj je bilo: “Kaj bi za vaše delo pomenilo, če bi v EU vzpostavili register dejanskega lastništva podjetij?” Četrto je zadevalo izterjavo dolga: “Slovenci dolgujemo državi dobro milijardo evrov. Se bo dolg kaj zmanjšal?” Peto je bilo že izrecno naslovljeno kot prošnja: “Za kratek komentar bi vas še prosila: število prijavljenih računov. Nekaj se vendarle premika.”
Čeprav je bilo že jasno, da Simič ni v Odmevih kot nekdo, ki ga sumimo nezakonitih utaj, temveč kot izkušeni prodajalec davčnih nasvetov, se je na koncu vendarle še za trenutek prižgala iskrica upanja. Zvenelo je obetavno, Peskova je nakazala, da končuje pogovor in navrgla: “Še en kratek komentar: če je nekaj zakonito, še ni moralno pravilno, pravijo preiskovalni novinarji.”
Simič se ni dal. V trenutku se je prelevil iz davčne avtoritete v moralno. Priložnosti, ki jo je dobil, kot spreten komunikator ni hotel in mogel zamuditi. Tako je navrgel nekaj floskul, povezanih z največjimi gospodarskimi aferami v Sloveniji, ki so bile seveda videti precej večji problem kot pa njegova podjeta na Cipru in na Deviških otokih.
Nonšalantno sesuti
Slovenski novinarji imajo v resnici gromozanski problem. Po eni strani cenijo preiskovalne novinarje in so celo ponosni na njihovo udeležbo v mednarodnih konzorcijih. Po drugi pa so med njimi tudi taki, ki jim uspe raziskovalna razkritja kolegov še isti dan nonšalantno sesuti — kot da se iz njih norčujejo.
Res bi bil čas, da se novinarski ceh odloči, kaj od tega dvojega bomo tolerirali. Ker je nekaj narobe — bodisi s prvim ali drugim.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v torek, 7. novembra 2017, pod naslovom Simič v Odmevih: ne grešnik, davčna avtoriteta. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.
