#LuxVW: Blaž Zgaga v Der Spieglu razkriva Volkswagnovo davčno ovinkarjenje
Globalizacija in globoka integracija sta zanimivi zadevi. Na eni strani omogočata harmonizacijo skoraj totalno proste trgovine in prostega pretoka kapitala, po drugi strani pa ohranjata globoke razlike v ekonomskih politikah. Predvsem v davčnih ureditvah, ki spodbujajo davčno konkurenco med državami.
To je raj za multinacionalke. Podjetja z operacijami v več državah so se temu perfektno prilagodila in si pustijo obdavčiti prihodke v državah z najbolj ugodno davčno regulativo. Nekateri to imenujejo davčna optimizacija, drugi pa kot to, kar v resnici je — davčna utaja.
Po Bloombergovih podatkih izpred dveh let je 22 največjih multinacionalk v tujini skrivalo za skoraj tisoč milijard dolarjev neobdavčenih dobičkov, naslednjih 280 pa še enkrat toliko.
Kot razkriva najbolj znani slovenski preiskovalni novinar Blaž Zgaga iz EIC Networka s kolegoma Simonom Hagejem in Martin Hessejem v Der Spieglu, se je velikim davčnim utajevalcem leta 2014 pridružil tudi Volkswagen.
Das Auto.
Volkswagen je sedmo največje svetovno podjetje s proizvodnjo v več kot 30 državah. V Luksemburgu sicer ne, toda prav tam je leta 2013 odprl podjetje, ki ima za 15 milijard evrov sredstev — in samo 5 zaposlenih. Ukvarjajo se s finančnim inženiringom oz. služijo matičnemu koncernu iz Wolfsburga kot zasebna davčna oaza.
Za razliko od Googlovih ali Microsoftih operacij je Volkswagnov model genialno preprost. V Luksemburgu so odprli finančno podružnico Volkswagen Finance Luxemburg (VFL) in z nizozemske holdinške družbe nanjo prenesli lastništvo dveh ducatov svojih podružnic.
V letih 2014–16 je matični Volkswagen iz svojih tujih podružnic na luksemburški VFL transferiral njihov dobiček (po plačilu lokalnih davkov) v skupni višini 5,8 milijarde evrov. Del teh dobičkov — potem ko so bili v Luksemburgu obdavčeni po 0,05-% davčni stopnji — je šel v matično podjetje Volkswagen, del pa je VFL v naslednjem koraku prek svoje hčerinske družbe Volkswagen International Luxembourg (VIL) posodil nazaj Volkswagnovim podružnicam v regiji.
Stara Volkswagnova elektrarna ob kanalu reke Aller v Wolfsburgu — najbogatejšem nemškem mestu —, kjer je še danes sedež sedmega največjega podjetja na svetu. Dežela Spodnja Saška je 11,8-% lastnica koncerna in ima 20% glasovalnih pravic. — [Fotografija: Wikimedia Commons]
Kapitalsko-kreditni krog
In v tem se skriva bistvo zgodbe. Podružnice so na posojena sredstva plačevala obresti VIL-u. Ta je te obrestne prihodke kot dividende nakazoval matičnemu VFL, ki pa mu na to ni treba plačevati davkov. Hkrati so podružnice zaradi plačanih obresti, ki so davčno priznani strošek, lahko zabeležile nižji dobiček in plačevale nižje davke v državah, kjer delujejo.
V tem lepem kapitalsko-kreditnem krogu v okviru zasebne davčne oaze VW optimizira davke za celotno skupino. S pravnega vidika je cela zadeva najbrž legalna — vprašanje pa je, kako navdušene so nad tem aranžmajem države, kjer poslujejo Volkswagnove podružnice. Vprašanje je seveda, kdaj bo Evropska komisija — tako kot v primeru Amazona in Googla — stopila na prste tudi Volkwagnu.
Originalno Spieglovo zgodbo si lahko preberete na tej povezavi, povzeta pa je tudi v številnih drugih medijih kot recimo v L’Espressu, Le Soiru, El Mundu, Black Seaju itd.
Opomba: Tekst je bil objavljen v soboto, 28. oktobra 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Blaž Zgaga v Der Spieglu razkril Volkswagnovo zasebno davčno oazo v Luksemburgu. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.