Babje poletje. Sonce je nizko in sveti kot zlatnik na obzorju.
Nenavaden izraz, “babje poletje”. Na netu sem iskala, odkod izvira, in v SSKJ našla, da gre v vsakem primeru za nekaj pejorativnega. Moški, ki ni pravi moški, ampak “nemožat” in “strahopeten”. Tudi “babje poletje” ni pravo, ne popolnoma originalno. Ponavadi nastopi po krajšem hladnem obdobju. Gre za obdobje lepega vremena, ki se lahko pojavi septembra ali oktobra. Torej točno to obdobje, v katerem smo sedaj.
Danes sem na trgu kupila zrelo granatno jabolko in še zrelejše fige. Slastno. To ni nič “babje”, ampak pravo, originalno.
SSKJ pa me je potisnil še globlje v zoprno razlago. Velikokrat rečemo “hudič babji”, kar je slabo. Vendar “babje” po mojem pomeni, da je nekaj toplega povezano z babo. Ali še globlje: obstaja namreč tudi “babjek” — kar je spet slabo —, torej moški, ki leta za babami ali “babji Gregor”.
Veliko raje kot “babje poletje” imam izraz “indijansko poletje”, kar je nekaj podobnega.
Odtenki toplih barv
Na Neurju.si navajajo, da izvor besede indijansko poletje ni pojasnjen in da se teorije o njegovem izvoru precej razlikujejo. Ena od razlag pravi, da so Indijanci na jugozahodu današnjih ZDA ta čas v letu določili za sezono lova, saj so bile razmere za lov v takšnih vremenskih pogojih idealne. Druga razlaga je povezana s pobiranjem pridelkov, ki so se jim ameriški staroselci posvečali prav v tem obdobju.
Zanimiva pa je še tretja. Obdobje lepega in toplega jesenskega vremena, ki sledi krajšemu ali daljšemu obdobju mraza, zaznamujejo pisane barve v naravi, različni odtenki toplih barv, kar bi lahko asociralo na ženska oblačila, pa tudi na pisana oblačila in poslikave teles ameriških staroselcev.
Pisana jesenska oblačila mi zelo pašejo. Rada jih imam. Dosežek pa je tudi vzgoja moje vrtnice, ki je letos oktobra pognala svoj zadnji cvet. Čudovit.
Smisel mojih čenč čez pol leta
Pridevnik “babji” je skratka pejorativen, ampak evropski. Čeprav mi je všeč tudi ameriški, indijanski. Kaj čem. Sem Evropejka in ne Američanka, držim se svoje zgodovine. Opravka z Indijanci nisem imela nikoli. Žal. Z babami pa ves čas. Žal. Če s kakšno prijateljico kdaj čenčam, mi rečejo, da so to babje čenče, ki naj bi bile obupno nepomembne. Njihova funkcija je samo v zapravljanju časa in morda v kakšnem čiku tu in tam.
Ne bi mogla reči, da sem podobna Indijanki, ker čvekam. Sem samo dobra, stara Evropejka. Prav nič simpatična. Poleg tega se zavedam, da so moji razgovori povsem nepomembni — kar me deprimira. Pogosto se mi dogaja, da nezmotljivim moškim razlagam svoje čenče in me ne jemljejo resno. Se pa zgodi, da čez pol leta sami razvozlajo smisel mojih čenč in mi dajo prav.
Fuck off, to meni nič ne pomaga.
Lepa si, baba
Res mi je všeč izraz indijansko poletje. Tako romantičen in divji. Zlahka si predstavljam kitasto mlado telo, ki dirja za bizoni. Malo otročje, ampak ni slabo.
Kljub vsemu raje rečem “babje poletje”. Žal nič seksi, ampak mi je bolj podobno. Ker sem zavedna pripadnica svojega naroda, imam raje slovenski izraz. Da pa se mi ne zdi simpatičen, je moj problem.
Je pa dejstvo, da babje poletje pušča močen vtis. Danes, 24. oktobra, se je pokazalo v vsem svojem sijaju. Sonce je nizko in sveti kot zlatnik na obzorju.
Lepo. Lepa si, baba.
