Politika postaja estrada. Nevredna demokracije.
Volitve predsednika države so v običajnih družbah pomemben dogodek, če ne že proces. Tudi tam, kjer je vse lepo in prav, kjer nimajo gospodarskih težav, niti množičnega bega možganov iz države, političnih turbulenc in podobnega, je izbira prvega med enakimi državljani najdogodek.
Slovenski politični in medijski prostor pa v zadnjih tednih izkrivlja to običajno politično prakso. Izbira predsednika oz. predsednice države je sicer v središču pozornosti, vendar je potisnjena na rob medijskega in siceršnjega zanimanja.
Ko govorim z mladimi, ugotavljam, da sicer vedo, da bodo “zdaj enkrat” volitve in da je baje “kar nekaj kandidatov”, ampak “samo en resen”.
Zveni alarmantno! Kako so opravile domačo nalogo politične institucije? Kako so jo opravili mediji?
Ozaveščenost
Ključ do demokratičnega političnega procesa je ozaveščenost državljanov oz. volilcev. Res je, da lahko mediji danes najdejo veliko informacij o vsakem posamezniku, o kandidatih pa še posebej. Vendar gre za informacije, ki jih ne znajo postaviti v kontekst.
Res je tudi, da je logično, da med vsemi kandidati vemo največ o sedanjem predsedniku, saj smo si mnenje o njem lahko ustvarili že v tem mandatu.
Imamo torej kandidata, ki ga že dobro poznamo, a želimo o njem izvedeti še več, in še osem tistih, o katerih vemo manj in bi morali izvedeti še toliko več. Pa ne samo tega, kar oni sami posredujejo in oglašujejo na različnih platformah. Torej ne samo tega o športu in vrtnarjenju, ampak poglobljene analize, kaj v resnici in dejansko počnejo, kako so se v življenju dokazal, kaj jih je pripeljalo v politiko.
Hitra kviz vprašanja in odgovori nam pri tem ne pomagajo. Kot občinstvu nam kvečjemu ponujajo zabavo, mediji pa lahko odkljukajo svojo predvolilno temo.
Kdaj, če ne zdaj?
Pred letošnjimi predsedniškimi volitvami mediji niso pripomogli k ozaveščenosti državljanov. Razen nekaj komentarjev in vprašanj nismo bili deležni resne obdelave.
Lani v tem času smo v globalnih in nacionalnih medijih zasledili veliko različnih analiz ameriškega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, ki so mu mediji posvetili veliko (sicer negativno obarvanega) medijskega prostora.
Seveda ni nihče od slovenskih kandidatov tako razvpit kot Trump, pa vendar državljanski interes tudi pri nas obstaja. Ali pa morda mislimo — ker nas je pač tako malo —, da vsi o vseh dovolj vemo? Ali se tudi kandidati ne spreminjamo skozi čas, tako kot vsak posameznik? Ali ni zdaj čas za analizo tega, kar so dosedanji politiki naredili?
Ni vredno demokracije
Četudi politika ni več renomiran poklic in postaja del estrade, gre vendarle za javni interes in javna sredstva, povezana z odločitvami, ki jih bo eden od devetih kandidatov sprejemal. Ne zaradi njih, temveč zaradi države in državljanov bi morala biti predsedniška tekma dogodek par exellence.
Kanidati, bolj ali manj vešči javnega nastopanja in dogovarjanja z agencijami in mediji, bodo hitro potrošili dovoljena sredstva. Za kampanjo lahko porabijo največ 0,25 evra na volilnega upravičenca, kar letos znese nekaj manj kot 430.000€. Če bo potreben drugi krog, lahko finalista porabita še 15 centov na volilnega upravičenca.
Ob vsem tem trdim, da bomo državljani ostali brez mnogih informacij, ki bi te volitve naredile res predsedniške. Takšen pristop — četudi mnogi menijo, da nima smisla, saj že vse vemo — pa seveda ni vreden sodobne deomkracije.
