Življenje med črno-belimi plusi in minusi v barvah

Življenje ni črno-belo. Vmes so tudi druge barve, ki ga delajo bolj ali manj zanimivega, vznemirljivega, turobnega ali veselega. Mnogo bolj si zapomnimo skrajnosti. Kar je najboljše in najslabše — tisto vmes pa se nam prepogosto zdi manj pomembno ali celo samoumevno.

Moji plusi in minusi zadnjega obdobja so naslednji:

(Ne vem sicer, zakaj je na seznamu več minusov kot plusov. Življenje je vendar tako lepo. Resno mislim!)

Plus za vlado

Plus si zasluži vlada, ki se je odločila, da kljub zvijanju rok podjetnikom, ki so se odločili poslovati kot normiranci, ne bo spremenila pogojev tega sistema dela, ki je v veljavi manj kot štiri leta.

Podjetjem in espejem, ki poslujejo kot normiranci, bodo še naprej priznali 80% prihodkov kot strošek, za razliko pa plačali državi 20% dohodnino.

Minus za Čuša

Minus dobi nepovezani poslanec Andrej Čuš, ker očitno misli, da nam gre že tako dobro, da se je treba ukvarjati s stvarmi, ki so v napoto samo njemu in nekaterim njegovim sosedom.

Gonja proti nedeljskemu delovanju trgovin v imenu družin in idiličnega življenja med vikendom je omejevanje svobodne podjetniške volje, pa tudi poskus dvigovanja prahu tam, kjer se ne nabira.

V Sloveniji je še veliko več zaprašenega, prah pa pometamo pod preprogo. Veliko prahu je tudi pod omarami in v njih. Poslanci naj raje čistijo tam, kjer se ga je kar nekaj nabralo. Gospodinje pridemo z veseljem pomagat. Prinesemo tudi sesalce in vso drugo čistilno infrastrukturo.

Minus za pripornike

Minus za upor skupine pripornikov na Povšetovi. Da v priporu in kaj šele v zaporu nikomur ni fajn, ni nobeno razkritje.

Da so se upori in protesti zapornikov začeli tudi pri nas, nam daje misliti, da tudi v varnem okolju za rešetkami ni vse varno. Še manj pa tudi človeku primerno.

No, mogoče. Čakamo odzive pristojnih.

Minus za Raščana (2 minusa)

Dva minusa za samo štiri leta dogovorjene kazni ob priznanju krivde Mateja Raščana. Ta je v treh letih uspešno uničil Delo Revije, nekoč najuspešnejšo medijsko hišo pri nas, in pri tem pahnil na cesto kopico novinark, novinarjev, fotografov in drugega osebja.

Za sabo je pustil 11-milijonsko pogorišče. Po pisanju medijev je vse svoje premoženje — tudi za plače zaposlenih — prenesel nase in svoje bližnje.

Zdaj je v osebnem stečaju. Toda čez štiri leta bo svoboden in — bogat.

Minus za Kobe Steel

Minus za Kobe Steel za goljufanje s podatki o njihovem jeklu. Če niti japonski industriji ne moremo več zaupati, komu še lahko? Škandal je pljusknil tudi na njihovih devet tovarn izven Japonske. Število partnerjev, ki so prejeli njihov material s prirejenimmi navedbami, po poročanju New York Timesa se je povzpelo že na 500. Kobe Steelovo jeklo je vgrajeno tudi v letala.

Plus za Luko Dončića (na kvadrat)

Plus na kvadrat za Luko Dončiča. Ko smo že mislili, da je pri svojih 18 letih na evropskem prvenstvu pokazal vse, kar fant pri teh letih lahko dá od sebe, nas je v dresu Real Madrida ponovno presenetil z vragolijami in koši, ki so jih sposobni samo največji mojstri košarke na svetu. In teh je vedno le peščica.

Plus za MOL

Plus za razkopano Gosposvetsko cesto v Ljubljani. Čeprav polovično zaprta sicer ovira pretočnost prometa v mestnem središču in če zaradi tega že trpijo tamkajšnji trgovci, pa vsaj pešci, tudi številni turisti, lahko kukamo skozi prozorne planke in si ogledujemo ostanke nekdanje Ljubljane. Celo vódene oglede nam pripravljajo. Spreten preobrat sitnosti v vsaj minimalno korist za občane.

Minus za odziv na Tanjo Gobec

Minus za odzive javnosti na nesrečno vodenje Odmevov Tanje Gobec. Slovenci znamo biti mojstri za ubijanje. Nanjo so se vsule nizkotne kritike gledalcev, kot da je najhujši kriminalec in to povratnik v najbolj pokvarjenih grehih — ne da bi kdorkoli poznal razloge, zakaj se ji je to zgodilo.

Namesto razmisleka “zakaj” pri nas udari ven “zato”. Mi kar vemo, kaj se je zgodilo, in človeka pribijemo na križ. Žalosten minus.

Minus za Trumpa

Minus ameriškemu predsedniku Trumpu, ki me do sedaj še ni uspel prepričati v to, da deluje strateško, dolgoročno in v dobro kogarkoli na tem svetu. Niti njemu bližnjih, niti Republikancem, niti Američanom. Kljub sloganu “America first”.

Plus za Majo Makovec Brenčič

Plus za odkrit slogan “Bolj odločno.” predsedniške kandidatke Maje Makovec Brenčič. Sploh ga ne vidim kot sporočilo, ki bi letelo na delovanje dosedanjega predsednika države — četudi si ga krepko zasluži. Aktualni predsednik nas tako ali tako ves čas prepričuje, da mora biti brezzobi tiger, sicer bi lahko kaj hitro prestopil okvirje svojih pristojnosti.

Ker je MMB članica aktualne vlade, se mi zdi njeno sporočilo namenjeno bolj njenemu šefu. Cerar bi še bolj kot Pahor moral vzeti slogan za svojega. Pa ne samo na billboardih.

Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.