Bodimo solidarni s Tanjo Gobec. Njen maček je maček nas vseh v medijih.

Ko sem v sredo zvečer gledal Odmeve, se mi je voditeljica Tanja Gobec že pri prvem gostu zdela malo čudna. No, malo drugačna kot ponavadi. Ampak temu se nisem pretirano posvečal in niti v sanjah nisem pomislil, da bi lahko bila pijana.

(Jah, tako raztreseno jaz gledam televizijo.)

Ni pa mi ušlo nekaj drugega. Nekaj minut pozneje, ko se je pogovarjala z naslednjim, ameriškim gostom, sem bil šokiran nad njeno obupno angleščino. Pomislil sem, da bi vsaj njeni uredniki morali vedeti — če že sama ne —, da njena angleščina ni za na televizijo. To se mi je zdela precejšnja blamaga za TV Slovenija.

Nakar navsezgodaj izvem iz družbenih omrežij, da je bila baje pijana.

Ja. Seveda. Ko sem šel gledat za nazaj, tega nisem več mogel spregledati. Ker sem zdaj vedel, sem drugače videl.

Še vedno pa se mi vse skupaj ni zdelo nič hujšega, kot da je njeno vodenje izpadlo čudno. In še vedno me je bolj motila njena angleščina.

Samodisciplina

Po 20 letih si upam priznati, da sem nekoč napisal eno kolumno pod vplivom alkohola. V prvi sezoni Principov v Sobotni (1995–2000) sem nekega dne ne vem zakaj spil tri pire v Kalvanu — očitno sem bil v družbi, ker sam nikoli ne bi več kot enega — in šel gor pisat.

Ne vem več, katera kolumna je to bila, ampak vem, da je bila čisto v redu. Napisal sem jo normalno hitro, vendar sem porabil bistveno več časa za popravljanje tipfelerjev.

To se mi je zgodilo samo enkrat. Ker nikoli nisem delal na televiziji, bi se mi lahko večkrat. Pa se mi ni. Vsak novinar rabi samodisciplino in se ne sme nikoli spozabiti. Ker če nič drugega, lahko zamudi deadline.

Dobra lekcija

Tudi Tanji Gobec se je to zgodilo samo enkrat. V sredo zvečer — in zagotovo nikdar več. Tudi če bo še kdaj smela voditi Odmeve.

Nisem privrženec drastičnega kaznovanja. To se seveda ne bi smelo zgoditi. Ampak če že tehtamo odgovornost za ta neljubi pripetljaj, potem se mi zdijo bolj krivi tisti, ki so jo pijano pustili pred kamero, kot pa ona sama.

A kakorkoli, za nacionalko je to dobra lekcija. Stavim, da si Tanja Gobec cel dan pred oddajo ne bo več drznila popiti niti požirka alkohola, uredniki pa tudi ne bodo več nikoli spustili pred kamero nikogar, ki bi magari nekaj ur prej kazal najmanjše znake alkoholiziranosti.

Se pa bojim, da se vse skupaj ne bo končalo tako mehko pedagoško, ampak bolj verjetno v skladu z eno najbolj priljubljenih slovenskih modrosti: da kazen mora biti vzgojna — beri: frustrirajoča in brezprizivna v tem smislu, da grešnik ne dobi priložnosti, da bi se poboljšal. In da ni mogoče dokazati, da bi se dalo zadevo tudi drugače urediti.

Moralna panika

Moralna panika, ki je ob tem izbruhnila v javnosti, pa se mi zdi še bolj neverjetna kot to, da si je fajhtna novinarka drznila — in to v živo! — in da ji nadrejeni tega niso preprečili! — nastopiti pred kamero.

Treba je vedeti, da javnost ni zgrožena zaradi njenega vodenja oddaje. Zgrožena je zaradi samega dejstva, da je bila pijana. Kot da bi šofirala — in še koga povozila —, ne pa vodila oddajo.

Glede na svoje stanje je Tanja Gobec v bistvu še kar dobro zvozila Odmeve. Trezna najbrž ne bi dosti bolje govorila angleško, sicer pa ni naredila nobene profesionalne napake v dobesednem pomenu. Resda je izpadla malo čudno, ampak če nismo ravno zbrano gledali, bi to lahko pripisali njenemu osebnemu stilu.

Ker če mene vprašate, se mi zdi Eugenija Carl — pa še kdo, pa ne samo na TVS — pri svojih 0,0 promila še veliko bolj čudna kot Tanja Gobec v teh Odmevih.

Vino teče naj, če teče kri

Človeško gledano je žalostno, da je človek, ki naredi v bistvu nepomembno napako, izpostavljen takemu posmehu, zgražanju, moraliziranju. Ne bi rad bil v njeni koži. Še posebej zato ne, ker je Tanja Gobec čisto normalno sposobna voditeljica in si ne zasluži, da bi gor plačala — in doživljala tak javni linč — samo zato, ker je enkrat zajebala.

Tanja je s svojim spodrsljajem sprožila nase — in na vse nas v medijih — plaz vseh racionalnih in iracionalnih jez, ki so se v javnosti nakopičile ne samo do RTV in še posebej TV Slovenija, ampak tudi do novinarskega ceha nasploh. A zato plačujemo 12,75€ na mesec, da potem gledamo pijance na javni televiziji? Kdo bo za to odgovarjal?! Čigava glava bo zaradi tega najprej odletela?!

Vrhunska ironija, kako rad folk seka glave — novinarji celo sami sebi.

Vino teče naj, če teče kri. Aja, ne, obratno.