Bog pomagaj Pahorju in njegovemu stališču do blagoslova šol!

10.10.2017 / 06:08 2 komentarja
Je predsednik res tako demokratičen ali pa je politični oportunist? Je verska toleranca nad zakonitostjo in ustavnostjo?
NAROČI SE PRIJAVI SE

V četrtek smo v prvem soočenju predsedniških kandidatov na TVS slišali mnenje aktualnega predsednika o blagoslovu podružnične šole na Polici pri Grosuplju. Ministrica za šolstvo, tudi sama kandidatka, je blagoslov prijavila šolskemu inšpektoratu. Voditelja Manica Ambrožič in Dejan Ladika sta drezala v goste. Razprava je bila poučna. 

Predsednik Pahor je bil na otvoritvi šole tudi sam in ga blagoslov poskušal razložiti kot nepomembno dejanje, ki izvira iz tradicije. Tako rekoč gledališki performans.

“Prireditev je bila zelo lepa in ni bilo prav nič narobe s tem blagoslovom. Jaz mislim, da to ni poseg v ustavno ločenost med državo in verskimi skupnostmi. To je sestavni del običaja, tradicije. Ni šlo za verski obred, tako da jaz nisem bil prvič navzoč in upam, da ne tudi zadnjič. Sicer nisem veren človek, obiskujem maše za domovino, maše za pokojne na Kočevskem Rogu, ampak ko gre za blagoslov, sem glede tega toleranten. Mislim, da ni nič strašno narobe in da ni kršitev Ustave.”

72. člen in organizacija javnih obredov

Razprava v studiu je bila glede vprašanja jasna: je blagoslov v šoli dejanje katoliškega obreda ali ni? Ima prav Pahor, ko meni, da ni šlo za verski obred? Če nima, gre za protizakonito dejanje, kajti 72. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pravi, da v javnih vrtcih in šolah konfesionalna dejavnost ne sme potekati. Ta pa obsega, tako piše, tudi “organizirane javne obrede”.

V članku Jureta Trampuša v Mladini smo lahko pred tem prebrali, da je aktualni predsednik poskušal zvesti problem blagoslova na “vprašanje neke strpnosti”. Kar najbrž pomeni, da bi strpnost kot vodilo rad postavil nad zakonitost:

“Ko so [predsednika Pahorja] povprašali, kaj meni o vsem tem, je preudarno in modro odgovoril, ‘da gre pri blagoslavljanju za vprašanje neke strpnosti, saj ne gre za verouk v šoli’.”

Podkategorija

Razlaga dr. Aleša Črniča — da blagoslovitev prostorov “poteka po vnaprej določeni in formalizirani proceduri, velika večina njenih dejanj ima predpisano obliko in natančno določen pomen, ki ga neposredno črpa iz katoliške doktrine” ter da “ne more biti nobenega dvoma, da gre za religiozni obred” — bi nas morala prepričati.

Zdi se, da je stališče, ki bi trdilo, da ne gre za religiozni obred, tudi v kontradikciji z intenco tega obreda: če duhovnik, ki ga izvaja, misli kaj takega, evidentno zlorablja svoja oblačila in položaj institucije, ki ji pripada, ker počne nekaj neobveznega in prostočasnega. Vprašanje je tudi, zakaj bi si verniki takšnega nezavezujočega obreda sploh želeli.

Podobno redukcijo si je v tej zadregi privoščil generalni tajnik in tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec, saj po njegovem “blagoslov ni organiziran religiozni obred”, zato “ne gre za klasično  konfesionalno dejavnost”, temveč “za nekakšno podkategorijo obrednih dejanj”. 

Izgovor na redukcijo podvrste je seveda ontološko nesmiseln: podkategorija obrednega dejanja je še vedno obredno dejanje.

Protiustavnost blagoslova in politični oportunizem

Za nameček bi morala biti dilema o blagoslovih v šoli (ali blagoslovih šole) že causa finita, zaključen primer. Leta 2009 je strokovna komisija šolskega ministrstva ugotovila protiustavnost blagoslova:

V mnenju je bilo med drugim zapisano, da mora šola kot vse druge javne ustanove “delovati v skladu z ustavnim načelom ločenosti države in religije, zato blagoslovitve javnošolskih objektov ne morejo biti dovoljene”.

Hkrati so dodali, da je “skladnost prepovedi konfesionalnih dejavnosti v javni šoli z ustavo potrdilo ustavno sodišče, in zato bi morali razumeti tudi vsako blagoslavljanje (kot organiziran religiozni obred) javnošolskih objektov kot protiustavno”.

Anahronizem

Začetno trdo vprašanje Dejana Ladike iz soočenja: “Ali je blagoslov šole tradicija ali resna kršitev načela ločenosti Cerkve od države?” je torej anahronizem, saj vzpostavlja dilemo tam, kjer je ne bi smelo več biti.

Zaradi ideoloških prepričanj večine kandidatov je na koncu soočenja TV Slovenija celo nastal vtis, da pritrjujejo predsednikovi definiciji, da gre za tradicijo in ne za religiozni obred.

Težko je ubežati vtisu, da nekomu, ki sicer ne hodi k maši, ker ni veren, kot sam pravi — razen če gre za Kočevski Rog in maše za domovino —, in ki je menda ateist in je bil nenazadnje najmlajši član CK ZKS, omenjeno stališče ni prišlo na misel iz nekega partikularnega razloga.

Morda res iz osebnega prepričanja, morda pa samo iz političnega oportunizma, kot kaže celota njegovih ravnanj na predsedniški funkciji?

Inšpektorat sprašuje SŠK?!

Pot do naklonjenosti blagoslovu je težavna. Za to, da bi Pahor merodajno verjel in nas prepričal, da ne gre za verski obred, mora pljuniti čez strokovna mnenja in po vsem sodeč tudi čez zakone ali Ustavo.

Ko dejanje blagoslova primerja s tradicijo blagoslova motorjev, za nameček tudi smeši zdravo pamet. Saj vendar govorimo o konfesionalni dejavnosti v šoli, ne pa na jasi ali na parkirišču.

Ne vemo sicer, kako bo odločil šolski inšpektorat po navodilu ministrice. Ko je o tem nazadnje poizvedoval, se je ta organ obrnil kar na SŠK!

Bi se smejali ali jokali? Če upoštevamo, kdo ga vodi in kateri politični opciji odkrito in deklarativno pripada, nas grotesknost takšnega ravnanja pač ne bi smela presenetiti.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v petek, 6. oktobra 2017, pod naslovom Lepi običaji: Pahorjev pogled na blagoslov šol. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE