Nihče ne bo jokal, če bodo trgovine ob nedeljah spet zaprte

6.10.2017 / 06:10 5 komentarjev
Razen vernikov liberalizma za vsako ceno, in tistih, ki pač ne vejo, kaj bi počeli ob nedeljah drugega kot šopingirali.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Septembra 2003 je bil na temo nedeljskega dela referendum. Na njem so volilci izglasovali zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih (ob določenih izjemah, seveda). Po enem letu so predstavniki sindikatov in trgovcev dosegli dogovor, da bodo trgovine ob nedeljah vseeno odprte, vendar bodo zaposleni ustrezno kompenzirani za nedeljsko in praznično delo.

Takrat se mi je to zdela zelo dobra rešitev. Pač v skladu z liberalno logiko, da je potrošnik kralj in da naj trgovci, če želijo, ob nedeljah odprejo trgovine, medtem ko naj zaposleni, če želijo, za primerno dodatno plačilo tudi delajo.

Toda zdaj, ko sem nekoliko starejši, vidim, da ta navidez razumna liberalna logika — ki vsem od potrošnikov pa do trgovcev in prodajalcev — dopušča prosto izbiro, ni nujno optimalna tudi v družbenem smislu.

Kompleksna zadeva

Ključni se mi zdijo predvsem naslednji vidiki.

Prvič, kljub temu, da je nedeljsko delo po zakonu dodatno plačano in so prodajalci za to delo stimulirani, pa je zadeva bolj kompleksna.

Prodajalci so namreč v osnovi zelo slabo plačani. Zato mnogi nedeljsko “dežurstvo” jemljejo kot priložnost, da si popravijo dohodke. Vendar pa jim to onemogoča biti z družino ali aktivno preživljati svoj prosti čas.

Vsaj en dan v tednu bi morale biti družine fizično skupaj. Med tednom se starši in otroci večinoma samo bežno srečujejo, ob nedeljah pa bi morali imeti možnost, da kvalitetno preživijo skupaj čas. To je dobro tako za posamezne družine kot za splošno družbeno “zdravje”.

Drugič, z razmahom supermarketov in liberalnega nedeljskega odpiralnega časa se je tudi pri nas razpasel trend šopingiranja ob nedeljah. Namesto da bi šli na izlet v naravo, bili športno aktivni, se družili s prijatelji ali počeli kaj drugega, mnoge družine zavijejo v trgovske centre in tam ubijajo čas.

Z družbenega vidika se mi zdi to družbena škoda, saj družine odvrača od kvalitetnega preživljanja časa in namesto pozitivnih vrednot spodbuja konzumerizem.

Medklic

Ja, vem, da bi se prodajalci lahko svobodno odločili, da bodo ob nedeljah raje z družino, kot pa da delajo. Vem, da bi se družine lahko svobodno odločile za izlet v naravo namesto za nedeljsko šopingiranje.

Vendar pa mnogi tega ne naredijo, ker pač obstaja druga opcija. Tako se Američani v povprečju nekajkrat pogosteje odločijo za strelsko razreševanje sporov ali osebnih frustracij kot drugi civilizirani narodi, ker pač imajo za razliko od teh drugih na razpolago to opcijo — orožje v vsaki hiši. (In to ne samo pištolo, ampak celo brzostrelko.)

Ali drugače povedano, za neko možnost se lahko odločimo preprosto že zato, ker pač obstaja. Če ne bi obstajala, se zanjo ne bi mogli odločiti.

Nerentabilne nedelje

In tretjič, zaprtje trgovin ob nedeljah ne bo bistveno prizadelo trgovcev. To nakazuje odziv Trgovinske zbornice. Ker je ob nedeljah manj kupcev, zaposlene prodajalce pa je treba dodatno plačati, so mnoge trgovske lokacije ob nedeljah nerentabilne.

Res je, da bi lahko trgovci posamezne trgovine ob nedeljah tudi zaprli, vendar tega ne naredijo iz bojazni, da se bodo kupci preusmerili drugam. Zaradi tega so se tudi tisti tuji trgovci, ki imajo ob nedeljah doma sicer tradicionalno zaprte trgovine — kot recimo Hofer —, odločili, da bodo sledili trendu drugih trgovcev. Zdi se, da je večina trgovcev v podobno slabem ravnotežju, vendar si nihče ne upa prvi izstopiti.

Izjeme na paši

Seveda pa je treba paziti, da z omejevanjem odpiralnih časov ne bi ubili trgovinske dejavnosti v primerih, kjer je nedeljska razpoložljivost pomembna.

Predlog novele zakona, ki ga je v sredo vložil v parlamentarno proceduro poslanec Andrej Čuš, se mi iz tega vidika zdi dober, saj določa, da bi bile trgovine ob nedeljah načeloma zaprte, razen v naslednjih primerih:

  • prodajalne, ki so po lastni presoji trgovca lahko odprte do največ 6 nedelj oz. z zakonom določenih praznikov v letu;
  • prodajalne z omejeno površino prodajnega prostora do 200 m², kjer trgovsko dejavnost izvaja neposredno nosilec dejavnosti oz. njegovi ožji družinski člani;
  • prodajalne na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cestah, ki so lahko odprte brez omejitev;
  • prodajalne z omejeno površino prodajnega prostora do 200 m² v starih mestnih in trških jedrih, naravnih, kulturno zgodovinskih in romarskih centrih, smučarskih centrih, marinah, kampih, zdraviliščih, turističnih središčih, bolnišnicah, pokopališčih, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah, ki so lahko odprte brez omejitev.

Glede na povedano in glede na dopuščene zakonske izjeme ne bo nihče jokal, če bo padla odločitev za ponovno nedeljsko zaprtje trgovin. Razen seveda tistih, ki ideološko verjamejo v liberalizem za vsako ceno, in nekaj tistih, ki ne vedo, kaj naj počnejo ob nedeljah drugega, kot da se pasejo v trgovskih centrih.


OpombaTekst je bil objavljen v sredo, 4. oktobra 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Zakaj bi morale biti trgovine ob nedeljah zaprte. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE