Katalonci in Španci na balanci še ene državljanske vojne?

4.10.2017 / 06:10 Komentiraj
Kučan bi lahko svetoval Kataloncem. Pogovor pomaga samo včasih, puška pa vedno. Tega naj se zavedajo. Takšen je ta svet.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Glavno vprašanje, ki si ga nihče ne zastavlja, ker se bojijo odgovora, se glasi: ali čaka Katalonce na poti do samostojne in neodvisne države Republike Katalonije in njenega mednarodnega priznanja državljanska vojna?

Slovenci smo vedeli, kaj nas čaka na poti v samostojnost — vsaj od takrat, ko je bil v Ljubljani napovedan “miting istine” (1. decembra 1989), s katerim je Beograd hotel spodnesti slovenski politični vrh.

Takratna slovenska oblast je “dogajanje naroda” preprečila. Skupščina SRS je sprejela sklep o prepovedi. Zbralo se je samo nekaj ducatov v Sloveniji prebivajočih Srbov ali simpatizerjev Beograda. Železničarji so dobili navodilo, da na vlake s srbskimi demonstranti na meji s Hrvaško — če bi prišli — ne priklopijo slovenskih lokomotiv in jih zaustavijo. Tudi vojaško, če bi bilo treba.

Od takrat je minilo že skoraj 28 let.

Kaj se lahko zgodi? Kaj se bo zgodilo?

Zdi se, da Katalonci še niso prepričani, kaj vse jih na poti v samostojnost čaka. Besede vojna nihče ne izusti. Katalonski tisk govori o času negotovosti in neznank.

Kaj se lahko zgodi? Kaj se bo zgodilo? O tem vprašanju bi že morali razmišljati v Bruslju z vsemi članicami EU vred, a si tega ne upajo.

Molk je slab tako za Madrid kot za Barcelono. Molk EU pomeni, da ne ve, kaj bi in da nima jasnih smernic delovanja in odločanja, ko gre za ključne probleme. To smo doživeli že pri begunski krizi, varovanju zunanjih meja EU, pozneje pri brexitu in nazadnje zdaj po katalonskem referendumu

Če bo EU tiho, bo to zelena luč za špansko-katalonski vojaški spopad, ki bo na koncu pripeljal do razpada kraljevine Španije na najmanj dve državi, morda celo na tri ali celo štiri — poleg Katalonije še na Baskijo, z glavnim mestom Vitoria-Gasteiz, in Galicijo, z glavnim mestom Santiago de Compostela (Sv. Jakob Komposteljski). Kaj to pomeni za špansko gospodarstvo, ki je odvisno od izvoza in turizma, si ni težko predstavljati.

Razpad kraljevine

Razpad kraljevine, povezane s cerkveno Inkvizicijo in koreninami fašizma, ki spet prihaja na površje spomina, je očitno pred vrati.

Upam, da Katalonci ne bodo oklevali ali komplicirali. Nekdanji slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je sinoči govoril o nenehnem dialogu in pogajanjih — kot da se ne spominja, kaj vse je bilo doma. Podpis Brionske deklaracije julija 1991 je bil taktični umik, da je Slovenija potem lahko vojaško in politično zmagala.

Zveni paradoksalno, toda Katalonija bi morala Milana Kučana takoj povabiti na posvet. Katalonskim sogovornikom bi lahko povedal, kako je vse bilo ob slovenskem osamosvajanju in v kakšnem položaju so Katalonci danes, če gledamo od zunaj.

Pogovor pomaga včasih, puška pa vedno. Tega naj se zavedajo Katalonci. Taka je narava sveta.

Razglasitev neodvisnosti v katalonskem parlamentu terja nešteto nadaljnjih korakov, za katere lahko samo upamo, da jih imajo Katalonci predvidene in naštudirane. V Madridu jih imajo najbrž tudi.

Včerajšnji naslovnici madridskega El Paísa (“el periódico global”) in barcelonske La Vanguardie (“fundada en 1881” v kastiljščini, od leta 2011 tudi v katalonščini).

Vdaja ne pride v poštev

Berem katalonskega novinarja, ki pravi, da pravega dialoga med Barcelono in Madridom ni bilo že osem let. Ljubljana se je z Beogradom pogovarjala vse do konca in še med vojno sámo, ko je Ljubljano obiskal zadnji jugoslovanski premier Ante Marković.

Barcelonska La Vanguardia danes piše, da španski premier Mariano Rajoy ne ve, kaj naj naredi s Katalonijo oz. katere poteze naj povleče v odnosu do katalonskega premiera Carlesa Puigdemonta.

Že iz Ljubljane se vidi, da je slednji pametnejši, smelejši, da bolj ve, kaj hoče, da je v akciji — medtem ko je Rajoy v poziciji, v kateri ne bo mogel zmagati. Hitra vdaja pa seveda ne pride v poštev.

Madrid lahko moli, da EU pristane na pobudo za mirni razhod in ustanovitev samostojne Republike Katalonije ali jo celo sama predlaga. Tako bo žrtev še najmanj, Španija pa bi si ohranila dostojanstvo, ki bi ga z vojno proti Kataloniji izgubila — da ne omenjam posledic, ki bi se zavlekle globoko v prihodnost.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v torek, 3. oktobra 2017, pod naslovom Čaka Katalonce državljanska vojna?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE