Rodetovo in Cankarjevo očiščenje in pomlajenje brez “režimskih medijev”

Rodetove rodetovske pridige običajno dvigujejo prah. Rad bi spomnil na dinamiko recepcije njegovih odmevnih izjav: v drugem koraku so te običajno podvržene eluzivnosti. Govorec naredi korak nazaj in se skrije za relativiziranje.

Zadnji tak primer je njegov nastop pri maši ob tisočletnici župnije Šentvid pri Stični. Kardinal se je odločil napasti medije. Katere? Režimske, seveda.

Takole je o njegovih besedah poročalo Delo:

“‘Ne dopustimo, da bi nam režimski mediji, polni sovraštva[,] grenili življenje. Ignorirajmo jih,’ je Rode svetoval svojim vernikom v prepolni cerkvi sv. Vida, ki je dobesedno pokala po šivih, saj se vsi duhovne pridige v prostorih cerkve niso mogli udeležiti, zato so nekateri tudi pred vrati poslušali božjo besedo in marsikdo tudi prek ozvočenja zunaj svetega objekta.”

Anticipirana eluzivnost

“V podkrepitev svojih besed, kako zelo prav ima, je kardinal prebral del pisma Ivana Cankarja iz oktobra leta 1907, ko je pisatelj z Dunaja sporočil svojim prijateljem, da se mu še nikoli ni tako dobro godilo, saj že dobra dva meseca ne bere slovenskih časopisov. ‘Izvrsten nasvet za sedanji čas,’ je priporočal kardinal Rode zbrani množici vernikov.”

Ironija je v tem, da to poroča ravno Delo, do katerega Rode zaradi zgodbe o domnevnem sinu ne goji ravno simpatij. Tvegam torej in trdim: če bi novinarji utegnili — ali želeli ali zmogli — vprašati kardinala, katere medije ima točno v mislih, ko govori o “režimskih medijih”, jim skoraj zanesljivo ne bi odgovoril.

To je ta anticipirana eluzivnost, o kateri govorim. V mislih najbrž ni imel Družine ali Ognjišča, ker Cerkev pač ni režim. Skupaj z verniki in udeleženci maše nam ne preostane drugega kot ugibanje, na katere medije je meril, ko je svetoval vsaj dvomesečno abstinenco.

Uredniki in novinarji cerkvenih medijev najbrž ne bi bili preveč veseli tega priporočila. Ta “izvrstni nasvet” najbrž meri na točno določene. Kako naj dešifriramo, kateri mediji so v Sloveniji “režimski”?

“Mi”

S tem smo že pri drugi potezi Rodetove eluzivnosti. Za “režimske medije” najbrž veljajo tisti, ki jih je nekdo tako označil. V praksi to pomeni: politika Janeza Janše in SDS in njihovih medijskih satelitov.

Marko Crnkovič je na Fokuspokusu nedavno opozoril na paradoks diskurza Janševega projekta Nova24TV.si, ki rad uporablja označevalec “režimski mediji” in podobne.

Bizarnost je kajpada v tem, da ta označevalec velja samo tako dolgo, dokler nismo “mi” na oblasti. Ker ko smo, bi bilo pljuvanje po samih sebi nekako kontraproduktivno — čeprav za Janšo iz preteklosti že vemo, da se šele pod njegovo oblastjo zares dogaja tisto, pred čimer nas svari: medijska režimskost v pregnantnem smislu besede.

Ultimativni generatorji

Ko kardinal Rode omenja “režimske medije”, v bistvu dela reklamo tistim medijem in njihovim botrom, ki to sintagmo najraje uporabljajo.

To praktično pomeni, da medije politizira in diskurz sovraštva groteskno pripisuje drugim, čeprav so njegovi ultimativni generatorji točno tisti, katerih jezik je prevzel.

Še več! “Režimskih medijev” zelo verjetno ne bo več pripravljen prepoznati, ko bo Janša enkrat na oblasti. In še posebej ne bo s Cankarjevimi besedami pozival, da jih v korist lastnega duhovnega počutja ne spremljajmo.

Teza, ki jo je Rode ponudil vernikom in širši javnosti, zato bistveno več pove o njem samem kot pa o slovenski medijski situaciji.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v ponedeljek, 11. septembra 2017, pod naslovom Rodetovi režimski mediji, ob katerih moramo abstinirati. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.