Pasja bombica gospoda Golobiča

Ali imam kakršenkoli dokaz za trditev, da je bil skoraj ves vrh slovenske politike med odločanjem o gradnji in pozneje med gradnjo TEŠ 6 podkupljen? Nobenega.

Ampak dokler imam o korupciji samo osebno in zasebno mnenje, je popolnoma vseeno, ali imam dokaz ali ga nimam.

Kot novinar in/ali urednik pa si takšne trditve nikoli ne bi upal zapisati ali izreči. Če bi že hotel kaj takega objaviti, bi moral vse skupaj podpreti z dokumenti ali pričevanji ljudi, ki so bili neposredni udeleženci podkupovanja in ki bi bili to pripravljeni tako ali drugače tudi povedati.

Resnica o podkupovanju ni stvar tega, ali človeku, ki trdi, da smo vsi podkupljivi, verjameš ali ne. Gre za oprijemljivo zadevo, ki jo moramo razčistiti. V tem je smisel odgovornega javnega razpravljanja. Kdorkoli že razpravlja. Politik, bivši politik, novinar. Vseeno.

Naivec? Slepec? Zanič urednik?

Gregor Golobič je v petek pred preiskovalno komisijo DZ rekel, da so bili slovenski mediji v času podpisovanja pogodb in gradnje TEŠ 6 podkupljeni.

Mogoče je g. Golobič bil — ali je še — sposoben politik. Mogoče ima za svoje v Parlamentu izrečene trditve argumente in dokaze. In če jih ima, jih bo mogoče delil z javnostjo.

Mene bi to še posebej zanimalo, ker sem v tistem času delal v slovenskih medijih. Sem bil naiven? Slepec, ki ni videl indicev, da novinarje podkupujejo? Totalno zanič urednik, ki ni opazil podkupovanja pred lastnim nosom?

Mogoče pa so bili podkupljivi samo nekateri mediji, drugi pa ne? Vrag si ga vedi!

V zraku in v spominu

Ta zgodba se bo najslabše končala, če bo ostala nekje v zraku — in v spominu ljudi.

Ampak če g. Golobič reče, da so bili mediji podkupljeni, potem je mogoče res. Vendarle je bil dolga leta na visokih pozicijah in bi moral vedeti, kako stvari delujejo.

Zato trdim, da bi bilo od njega odgovorno, če bi svojo trditev argumentiral. Sam položaj osebe, ki nekaj trdi, tu ne bo zadoščala za verodostojnost izjave.

Je pa to seveda dovolj, če je bil cilj g. Golobiča drugačen. Če je hotel vnesti samo še več nezaupanja v državne institucije — tudi v medije —, potem njegova arbitrarna izjava zadošča. V Parlamentu lahko že tako ali tako brez dokazov ali argumentov govoriš karkoli, mediji pa imajo tudi dovolj težav z verodostojnostjo.

Najverjetneje pa bo Golobičeva izjava ostala samo še ena od nedokončanih zgodbic. Za nekatere resnična, za druge pa pasja bombica, ki jo vržeš v javnost in potem na njo pozabiš.