Zakaj hoče Cerar zamenjati Matića na čelu Luke Koper?

5.9.2017 / 06:08 Komentiraj
SDH se je prefrigano lotil diskreditiranja Luke. A naročena študija je strel v koleno, ki potrjuje Matićeve rezultate.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dragomir Matić je kot predsednik uprave na čelu Luke Koper zamenjal škandaloznega Gašparja Gašparja Mišiča maja 2014. Njegovo imenovanje je bilo presenečenje, saj za razliko od prejšnjih ljudi na čelu Luke — vključno z dolgoletnim Brunom Koreličem — Matić ni prihajal iz političnih krogov, niti ni imel nobenih zvez. Vso svojo kariero od študenta in fizičnega delavca pa do predsednika uprave si je naredil v Luki. In že takoj je povedal, da ga politika ne zanima — samo rezultati in razvoj.

In tega se je tudi držal. Ni popuščal pod pritiski — ne koprskega župana, ne lokalnega okolja glede financiranja nogometnega kluba, ne lastnika (SDH), ne ministra Gašperšiča, ne pod premierovimi.

Da med Matićem in Vlado ne bo ljubezni, se je opazilo pol leta po imenovanju, ko je bila na Ekonomski fakulteti v Ljubljani predstavljena študija o možnostih financiranja Drugega tira, ki jo je Luka Koper naročila pri CPOEF in ki sva jo izvedla s kolegom Alešem Groznikom.

Nujno za razvoj SLO logistike

Študija je pokazala, da je izgradnja Drugega tira nujna za razvoj slovenske logistike in da financiranje te gradnje ni bav-bav, če Vlada projekt prijavi na razpis za EU sredstva, preostanek pa pokrije z zadolžitvijo pri EIB in izdajo obveznic. Približno dve tretjini letnih finančnih obveznosti pa bi Vlada odplačevala iz virov koncesnine in prihodkov od dividend, ki jih dobiva iz Luke ter nadomestilom za uporabo železniške infrastrukture, ki ga plačujejo železniški prevozniki, preostalo tretjino pa iz drugih prihodkov (denimo iz bencinskega centa ali višjih cestnin za tovorna vozila).

No, na tej predstavitvi, ki ji je sledila okrogla miza s ključnimi deležniki (državna sekretarja na MF in MI ter predsednika uprav SŽ in Luke), je bilo očitno, da Drugi tir ni vladna prioriteta in da ga ne želi financirati z javnim zadolževanjem — kar se je malo pozneje pokazalo s slabo pripravljeno vlogo za EU sredstva, oddano brez zaprte finančne konstrukcije.

Je pa Vlada na okrogli mizi dala vedeti, da od Luke Koper pričakuje, da Drugi tir financira sama oz. v povezavi s SŽ.

Mantra o “bolj aktivnem vključevanju Luke v financiranje”

Mantra, da se mora Luka Koper “bolj aktivno vključiti” v financiranje Drugega tira, se vleče vse do danes. To so ves čas kot napiflani ponavljali predstavniki obeh Ministrstev. Pa tudi Cerar je nekajkrat poudaril, da je “razočaran”, ker se Luka Koper ni pripravljena “bolj aktivno vključiti v financiranje drugega tira“.

Pri tem je ves čas šlo in še vedno gre za manipulacijo. V vsakem primeru bosta glavnino stroškov gradnje Drugega tira sfinancirali Luka in SŽ (in drugi operaterji) iz dajatev državi (koncesnina, dividende, uporabnina), le da se bo/bi namesto njiju zadolžila država. Ne eno ne drugo podjetje namreč ne bi moglo financirati lastnih investicij v pristaniško infrastrukturo in vozna sredstva.

Tudi če upoštevamo samo dodatne prilive, ki bodo nastali po letu 2025 zaradi obratovanja Drugega tira v obdobju 30 let, bosta Luka in SŽ in drugi pokrili več kot 71% anuitete za najete kredite. Preostalih 29% pa bi bilo treba zagotoviti bodisi iz bencinskega centa ali iz dodatnih cestnin za tovorna vozila (kot predvideva vladni zakon).

Nonsens

Vlada je ves čas trdila, da se ne more dodatno zadolževati in da je treba Drugi tir financirati v obliki javno-zasebnega partnerstva (JZP).

Oboje je nonsens. Vlada bi se lahko v obdobju osmih let z lahkoto zadolžila za dodatnih 400 do 500 milijonov evrov. Po drugi strani pa gradnje železniške infrastrukture za tovorni promet prav nikjer v EU ne financirajo z JZP. Ključni namen teh Cerarjevih manipulacij je bil, da bi Luko Koper spravili v holding skupaj s SŽ, ki bi ga “dokapitalizirali s tujim partnerjem”, ta holding pa bi se nato kot projektno podjetje prijavil na razpis za EU sredstva in se zadolžil za manjkajoča sredstva.

Dušan Mes iz SŽ je pripravil operativni predlog (shemo) tega “partnerstva” — vendar pa Lukin Matić na to ni želel pristati. Niti potem, ko so ga aprila 2015 na Brdu pri Kranju vladni predstavniki in direktor SŽ cel dan mentalno waterboardali, niti na nobenem kasnejšem sestanku.

Kaj je Matićev (na)glavni greh?

To je bil Matićev (na)glavni greh. Greh, zaradi katerega so ga želeli odstaviti. In zaradi katerega ga tudi zdaj odstavljajo.

Problem pri tem pa je, ker nimajo formalnih razlogov za zamenjavo. V dosedanjih treh letih njegovega mandata se ga niso mogli odkrižati iz poslovnih razlogov, saj Matić kljub nagajanju države (neizdajanje soglasij in dovoljenj) in koprske občine (oviranje ureditve novega cestnega priključka na avtocesto) leto za letom ruši poslovne rekorde.

Da bi Matića zamenjali, predstavniki lastnika (SDH) niso mogli prepričati že prejšnjega nadzornega sveta pod vodstvom Alenke Žnidaršič Kranjc. Zato so lani poskušali predčasno zamenjati nadzorni svet, vendar se je Primorska uprla in zamenjavo preprečila.

Potem je Vlada v Luko začela pošiljati čete inšpektorjev, vendar vsi pregledi skupaj niso odkrili nobenih resnih nepravilnosti. Tudi pri zaposlovanju agencijskih pristaniških delavcev ne, saj Luka Koper od agencij zahteva pisno zagotovilo, da agencije v celoti poravnavajo vse obveznosti do zaposlenih, hkrati pa se tovrstne oblike angažiranja dodatnih delavcev poslužujejo tudi na SŽ in v vseh EU pristaniščih.

Vladni predstavniki so se za diskreditacijo poslovnih rezultatov Luke lani začeli posluževati novih manipulacij z lažnimi podatki. To se jim je vrnilo kot bumerang: Metod Dragonja je zaradi navajanja lažnih podatkov glede poslovanja Luke in poskusov manipuliranja moral odstopiti kot državni sekretar na MF.

Prefrigana diskreditacija

Letos so se diskreditiranja poslovnih rezultatov Luke Koper v SDH kot predstavniku lastnika lotili bolj prefrigano. Pri svetovalni družbi McKinsey & Company so naročili študijo Port of Koper: Economic Analysis and Economic Opportunity Study, ki naj bi ovrednotila poslovne rezultate Luke Koper in njene priložnosti glede na druga primerljiva pristanišča v EU.

Vendar so se v vladi in SDH tudi glede tega ušteli. Študija je namreč pokazala, da Luka Koper odlično posluje v primerjavi s konkurenti in nad povprečjem EU pristanišč, saj jih seka tako po rasti kot po tržnem deležu in po kvaliteti storitev.

Luka Koper ima v primerjavi s konkurenti iz soseščine (Trst, Reka, Benetke) bistveno boljše obete za prihodnjo rast.

Kot glavne slabosti Luke Koper so v McKinseyu navedli naslednje:

  • da ima nižje cene od konkurentov (kar je lahko tudi prednost in priložnost za izboljšanje poslovnega rezultata);
  • da glede na konkurente še premalo zaposluje najete agencijske delavce (kar Luki zvišuje stroške in znižuje dobičkonosnost);
  • da je v prejšnjih letih investirala primerjalno več od konkurentov (kar ji zaradi višje amortizacije znižuje dobičkonosnost), vendar ji ni uspelo dokončati glavnih načrtovanih investicij; (pri tem niso navedli, da jih Luka ni mogla dokončati, ker ni dobila potrebnih soglasij in dovoljenj od pristojnih ministrstev ter koprske občine);
  • in da je v nekaterih segmentih tehnično manj učinkovita od konkurentov (uporaba dvigal in povprečni čas natovarjanja in raztovarjanja ladij.

Študija je pokazala, da je Luka Koper v primerjavi s konkurenti boljša, hkrati pa kot slabosti navedla stvari, ki so izven pristojnosti Luke (ker ministrstva ali občina ne izdajo potrebnih soglasij in dovoljenj), ali pa jih Vlada sama problematizira. (McKinsey priporoča še intenzivnejšo uporabo najetih agencijskih delavcev, Vlada pa upravi Luke ravno to že zdaj očita).

Letos so se diskreditiranja rezultatov Luke Koper v SDH kot predstavniku lastnika lotili bolj prefrigano. Pri svetovalni družbi so naročili študijo, ki naj bi ovrednotila poslovne rezultate Luke Koper in njene priložnosti glede na primerljiva pristanišča. Vendar so se ušteli. Študija je namreč pokazala, da Luka Koper v primerjavi s konkurenti odlično posluje.

Učinkovitost LK na m/m²

McKinseyeva študija ni popolna. Ponekod malce manipulira oz. dela napačne primerjave z neprimernimi podatki in pristanišči in s spreminjanjem kontrolne skupine pristanišč. Na to se je že odzvalo vodstvo Luke na Seonetu, kar je vodstvo SDH že kritiziralo kot prehitri in “pristranski komentar”.

Treba je vedeti, da je McKinsey uporabil samo javno objavljene informacije o poslovanju pristanišč v EU in da ni imel notranjih podatkov o procesih oz. dobičkonosnosti pretovornih aktivnosti. Razpolagali so samo s podatki o skupnem poslovnem rezultatu. McKinsey se je obenem fokusiral samo na kontejnerski pretovor. Zato je naredil napako, da je poslovni rezultat pripisal kontejnerskemu prevozu oz. predpostavil, da je ta enako dobičkonosen kot druge vrste pristaniškega pretovora (generalni tovori, sipki in razsuti tovori, avtomobili, tekoči tovori).

S stališča možnosti izboljšanja operativne učinkovitosti poslovanja bi Mc Kinsey lahko naredil bistveno bolj objektivne ocene. Naj za ilustracijo navedem primer operativne učinkovitosti pretovora kontejnerjev.

Tukaj bi lahko upoštevali javno dostopne podatke najbolj primerljivih, torej severnojadranskih pristanišč (NAPA) glede velikosti terminalov, dolžine operativne obale, števila dvigal (navadnih in postpanamskih) in števila vlačilcev. Iz tega bi lahko oblikovali preproste kazalce tehnične učinkovitosti pri pretovoru kontejnerjev. Recimo, koliko kontejnerjev (TEU) se pretovori na m² površine terminala in na meter operativne obale ter koliko kontejnerjev je pretovorjenih na posamezno vrsto dvigal in posamični vlačilec.

Če bi v McKinseyu to naredili, bi videli, da je Luka Koper pri pretovoru kontejnerjev na m² površine terminala in na meter operativne obale bistveno učinkovitejša od konkurenčnih severnojadranskih luk. Od drugouvrščenega beneškega terminala MSC je pri pretovoru kontejnerjev na m² boljša za tretjino, glede na dolžino operativne obale pa kar za petkrat. Ostala NAPA pristanišča capljajo daleč zadaj.

Podobno je glede učinkovitosti pretovora kontejnerjev glede na število obalnih dvigal ali število vlačilcev. Pri prvem je Luka za tretjino bolj učinkovita od obeh beneških terminalov in od Trsta, pri pretovoru glede na število vlačilcev pa so razlike manjše. Pri slednjem kazalcu je beneški terminalist Vecon učinkovitejši, ker je specializiran samo za kontejnerje, medtem ko v Luki kombinirajo vlačilce tudi za druge vrste pretovora in s tem bolje izkoriščajo vlačilce.

Strel v koleno

Kakorkoli: če je Vlada oz. njena izpostava SDH hotela s pomočjo McKinseyja dobiti argumente za predčasno rušenje Dragomirja Matića, se je s tem ustrelila v koleno, saj je študija pokazala prav nasprotno. Kar zadeva tehnično učinkovitost, je Luka Koper pred neposrednimi tekmeci in bi lahko ob boljši kvaliteti storitev in nižjih tarifah — ter boljši povezanosti z zaledjem (kar McKinsey izpostavlja) — gradila svojo konkurenčno prednost in povečevala naskok pred tekmeci še naprej.

Učinkovitost pretovora in finančne kazalce je seveda mogoče še izboljšati, vendar je zato potrebna podpora države kot regulatorja in kot lastnika, ne pa metanje polen pod noge in destabiliziranje z menjavami nadzornih svetov in grožnjami z zamenjavo uprave.

Če bi imela Luka bolj naklonjeno državo in lokalno skupnost ter če bi imela boljšega lastnika, bi bili njeni rezultati lahko še boljši. Upam, da je to spoznanje dozorelo in da bo novi nadzorni svet — kot je napovedal — postal bolj konstruktiven. To je vsekakor v interesu kapitalske naložbe v Luko Koper in maksimiziranja njene vrednosti.

Disclaimer

Samo po sebi je razumljivo, da je ta tekst nastal po moji lastni presoji dolgoletnega poznavalca slovenske logistike. V preteklih desetih letih sem naredil precej študij za SŽ in LK ter druge logiste. Na EF predavam predmet Strateški izzivi slovenske logistike. Za ta tekst nisem dobil in ne pričakujem nobenega plačila.

V normalni državi bi bil ta disclaimer nepotreben, pri nas pa ga moram dodati v tem norem ozračju nenehnih manipulacij.


OpombaTekst je bil objavljen v nedeljo, 3. septembra 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Zakaj si vlada tako zelo želi zamenjati Matića na čelu Luke Koper?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE