Še o Telemachovem/Šolakovem prevzemu Pro Plusa: Kaj čakajo AVK, SOVA, FURS?
O prevzemu Pro Plusa, ki oddaja Pop TV, Kanal A in nekatere tematske programe in ki jo je od CME odkupil United Group, se je pri nas sicer precej pisalo. Vendar pa je precej informacij še nerazkritih ali pa niso bile postavljene v kontekst.
Zame so zanimiva dejstva, ki jih navajam spodaj — morala pa bi zanimati tudi regulatorje, finančno upravo in varnostno-obveščevalno službo.
Prva stvar je, da je United že lastnik podjetja Telemach, ki je s prevzemom Tušmobila postal kompleten ponudnik telekomunikacijskih storitev in drugi največji igralec na tem trgu.
Vendar je bil Telemach doslej samo ponudnik dostopa do vsebin, ne pa ponudnik vsebin samih. To je postal s prevzemom Pro Plusa.
Kot je v Večeru opozoril kolega Marko Milosavljević s FDV, je to v nasprotju z veljavnim Zakonom o medijih, ki ponudniku telekomunikacijskih storitev v prvem odstavku 61. člena prepoveduje biti izdajatelj radijskega ali televizijskega programa in razširjati programske ali oglaševalske vsebine.
Petraeus Pan
Drugo zanimivo dejstvo, ki je potrebno razumevanja v kontekstu, je nedavni obisk Davida H. Petraeusa, predsednika KKR Global Instituta (KGI), ki je skoraj 78-% lastnik United Group, pri predsedniku slovenske vlade Miru Cerarju, finančni ministrici Mateji Vraničar Erman in ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju.
KGI je veja KKR (Kohlberg, Kravis & Roberts), največjega private equity sklada na svetu. KKR upravlja s skoraj 100 milijardami dolarjev premoženja, ima sedež v davčni oazi, solastnik (s 50 milijoni evrov) pa je tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Od leta 2013 se intenzivneje ukvarja tudi z naložbami v telekomunikacije.
Petraeus je na obisku v Sloveniji “predstavil rezultate investicije v Telemach ter splošne aktivnosti, ki jih KKR načrtuje v Sloveniji. Med prihodnjimi aktivnostmi je Petraeus poudaril možnost investicij KKR Global Instituta v slovenske mobilne komunikacije ter možnosti povezovanja na področju internetne varnosti”.
Petraeus je najbrž lobiral za vladno (regulatorjevo) privoljenje za Unitedov prevzem Pro Plusa, kar obstoječa zakonodaja sicer prepoveduje.
A ne samo to. Njegovo matično podjetje KKR se je nedolgo nazaj zanimalo tudi za prevzem slabe banke (DUTB). To bi bil za KKR mačji kašelj. Najbrž ni odveč sum, da bi tukaj lahko prišlo do vezane trgovine.
CIA pri Cerarju
S tem je povezana tretja zanimivost — sam gospod Petraeus.
David Petraeus ni kdorsibodi. Je upokojeni general ameriške vojske, nekdanji poveljnik mednarodnih vojaških sil v Iraku (2004–08), v času predsednika Obame glavni poveljnik ameriških oboroženih sil (2008–10), nato poveljnik ameriških sil v Afganistanu (2010–11) in nato še direktor ameriške osrednje obveščevalne službe CIA (2011–12). [Petraeus je odstopil s položaja zaradi razkritja, da je šmiral z avtorico svoje biografije in ji izdajal zaupne informacije; op. Fp.]
Nočem špekulirati, vendar ni zanemarljivo, da je finančni sklad, aktiven predvsem v Vzhodni Evropi, za svojega glavnega stratega in lobista na področju telekomunikacij zaposlil upokojenega poveljnika ameriških oboroženih sil in direktorja CIA.
Če bi bil jaz predsednik vlade, bi me zaskrbelo, da precejšen del telekomunikacijskega trga — Telemach je glavni ponudnik integriranih paketnih telekomunikacjskih storitev na našem trgu in zdaj še digitalnih medijskih vsebin — kontrolirajo ameriška podjetja, neformalno povezana z vojske in tajnimi službami.
Zadeva je morda nedolžna in naključna — vendar ne verjamem v pravljice. Skrbi me, če moj dostop do telekomunikacij in medijskih vsebin nadzirajo tuje države prek svojih podjetij.
Španovija s Šolakom
Četrto zanimivo dejstvo pa je španovija med KKR in srbsko-slovenskim poslovnežem Draganom Šolakom.
Šolak je solastnik Uniteda in predsednik uprave. Ta družba obvladuje velik del telekomunikacijskega in televizijskega trga v državah nekdanje Jugoslavije (SBB, Telemach, TV N1, Sportklub, Total TV, NetTV, Grand) s prihodki blizu pol milijarde evrov (2016).
Kot je pred dvema mesecema v hrvaškem Nacionalu z analizo “Malteških dokumentov” razkril raziskovalni novinar Blaž Zgaga — sicer član Mednarodnega konzorcija za raziskovalno novinarstvo (ICIJ), znan po trilogiji V imenu države (z Matejem Šurcem) o slovenski trgovini z orožjem (Odprodaja, Preprodaja, Prikrivanje) in po tako imenovanih Football Leaksih —, Šolak s pomočjo hobotnice podjetij s sedeži v različnih davčnih oazah prenakazuje denar iz posameznih hčerinskih družb, se nato s podjetji na Malti in Cipru izogne plačilu davkov, ta denar pa nato čez Švico in Liechtenstein kanalizira v svoje družbe.
Nekaj odlomkov z opisi tega početja iz srbskega Ekspresa najdete spodaj:
“Dragan Šolak, srbsko-slovenski poslovnež, strasten golfist in lastnik več golf igrišč, vil in privatnih letal, je bil leta 2015 lastnik 22,11-% deleža United Media skozi podjetje Gerrard Enterprises LLC z otoka Man, medtem ko je bilo 4,99% v lasti Cable Management Company LTD z Deviških otokov. Lastnica te družbe je najverjetneje njegova žena Gordana Šolak, je poročal Nacional 6. junija letos in dodal zanimive informacije o Šolakovih sodelavcih:”
“Slovenski podjetnik Tomaž Jeločnik, leta 2013 v Sloveniji obsojen zaradi davčne utaje, je njihov glavni operativec za posle v državah z nizko davčno stopnjo. Jeločnik je direktor družbe United Media Distribution AG v Švici in United Media LTD na Cipru. Ta je leta 2014 ustanovila hčerinsko podjetje United Media Malta LTD v Floriani na Malti. Podjetje brez zaposlenih so ustanovili zato, da hrvatski ponudniki internetnih storitev in TV programov na njen račun nakazujejo nadomestila za TV pravice in licence.”
“Od avgusta 2014 do avgusta 2015 je United Media Malta LTD prejela 6,7 milijona evrov od Hrvatskog Telekoma, Iskona in Vipneta, na Malti pa je plačala samo 27.000€ davka. Hrvatski Telekom, Iskon in Vipnet so vsak mesec skupaj nakazali 413.673€ na Malto, malteška družba pa je vsak mesec prenakazala 401.614€ od ‘pravic za oddajanje’ na Ciper.”
Kaj je huje?
Iz zgoraj zapisanih dejstev izhaja troje — pri čemer še ne vem, kaj je huje:
- Telekomunikacijski in medijski trg se s prevzemom Pro Plusa s strani Uniteda nevarno — dostopovno in vsebinsko — integrira. Ponudnik dostopa do telekomunikacijskih storitev ima dominantni (monopolni) položaj tudi pri ponudbi medijskih vsebin in oglaševalskih storitev (70-% tržni delež). Regulator trga (AVK) takšne integracije ne bi smel dopustiti.
- Kontrolo nad telekomunikacijskimi storitvami in medijskimi vsebinami dobivajo tuja podjetja, povezana z ameriško vojsko in tajnimi službami. Četudi vse skupaj zveni kot špekulacija, je vseeno treba pogledati na Wikileaksu, kako ameriške obveščevalne službe s pomočjo Googla in Facebooka nadzirajo osebne komunikacije večine prebivalcev zahodnih držav.
- Slovenski telekomunikacijski in medijski trg operativno vedno bolj obvladuje poslovnež, ki se s pomočjo finančne hobotnice podjetij v davčnih oazah izogiba plačevanju davkov v matičnih državah, pri tem pa se šlepa na največji svetovni finančni sklad, ki mu s svojim dostopom do vrha politike daje imuniteto.
Vse to bi moralo AVK, Sovo in FURS resno zaskrbeti, saj gre za strateške zadeve nacionalnega pomena.
Opomba: Tekst je bil objavljen v torek, 29. avgusta 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Zanimivo ozadje novih lastnikov Pop TV in glavobol za državo. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.