O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z Jankovićevo farmacevtko
Jankovićeva afera s farmacevtko, ki ji je zrihtal službo in se ji pustil oddolžiti s seksom, ni nič nenavadnega — vsaj ne v zvezi z ljubljanskim županom. Bolj nenavadno je, da je njegov seks za službo deležen takšne pozornosti šele zdaj, čeprav je ta godlja znana že od konca leta 2015, ko je ob preiskavi NPU v prostorih MOL nekdo liknil the best of prisluhov, in čeprav je bila ovadba proti Jankoviću — zaradi farmacevtke — vložena že lani jeseni.
Ne da takrat ni bilo reakcij in pozornosti. Bile so. Mediji so s prošnjami za komentar spravljali v zadrego deklarirane Jankovićeve podpornike. Spomnite se znamenite izjave Jerce Mrzel, ki ga je zagovarjala s primerjavo s Titom, ki da se mu “tudi […] marsikaj [seksualnega] podtika”.
Pa vendar je razlika med tedanjimi in sedanjimi odzivi. Medijska pozornost do županovega koruptivnega fukljanja je deloma drugačna po stopnji, predvsem pa po naravi. Kaj se je torej spremenilo v skoraj letu dni in skoraj dveh?
Samo žmahtni detajli
Da je že staro razkritje v svoji tretji iteraciji — ali celo četrti, če upoštevamo, da je Jankovićevi obrambi pred mesecem dni uspelo (vsaj zaenkrat) izločiti prisluhe kot dokazno gradivo zaradi tožilkine proceduralne napake — naletelo na večjo javno pozornost in zgražanje kot v prvi, je po mojem tudi posledica različnih virov, iz katerih so podrobnosti o primeru prihajale prej in tokrat.
Originalno razkritje dogovarjanja za seks z nesrečno farmacevtko, ki se je z županovo pomočjo hotela dokopati do rednega delovnega razmerja (zaradi stanovanjskega kredita) v Lekarni Ljubljana, je bilo pred slabima dvema letoma v bistvu samo kolateralna škoda. Za Jankovića. Za žgečkljivih novic željne medije — ne le tabloidne — pa seveda sreča.
A kakrkoli že, za ta najbolj žmahtni detajl je javnost izvedela zato, ker je tako hotel nekdo v Nacionalnem preiskovalnem uradu, ki načeloma ne izdaja podrobnosti o preiskavah. Ker je nekdo hotel biti prijazen do medijev — in/ali zlonameren do Jankovića. Ali kratko-malo parcialno pošten. Ampak kakšna je to resnicoljubnost?
Tokrat pa je zadeva — pogreta, ampak updatana in v celoti — prišla na dan uradno. Ne po naključni muhavosti preiskovalcev, temveč na izrecno novinarsko zahtevo.
Zdaj pa zares
Anže Voh Boštic, urednik portala Pod črto je namreč na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) naslovil na Specializirano državno tožilstvo zahtevo za vpogled v ovadbe NPU proti Zoranu Jankoviću in Electi inženiringu. In jih tudi dobil in objavil: v zvezi s Stožicami, Grepom in še enkrat Grepom, prodajo delnic Mercatorja, sinovo utajo Electinega davka — in v zvezi s farmacevtko.
Če prav razumem izjavo informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, da “kazenske ovadbe policije načeloma spadajo med informacije javnega značaja”, vendar da je “tožilstvo v tem primeru ocenilo, da razkritje informacij ne bo škodovalo postopku”, potem bi lahko tožilstvo Voh Boštičevo zahtevo kljub ZDIJZ tudi zavrnilo, če bi mislilo, da bi objava procesu škodovala.
Tokrat je torej zadeva bolj medijsko čista: novinar je hotel informacije in jih s skladu s slovensko verzijo FOIA dobil. Kar je edino normalno. Za razliko od tistih preiskav, pri katerih so vnaprej obveščene televizijske ekipe že navsezgodaj na kraju dogajanja, ko kriminalisti preiskovancem šele zvonijo na vratih, potem pa jih pustijo sestavljati zgodbo iz drobcev celote, ki se Policiji zdijo primerni za javnost.
Afera ni bila deležna več pozornosti kot prej samo zato, ker je bila novinarsko izpeljana bolj profesionalno. Večina ljudi tega ne opazi. Bolj verjetni razlog je, da zdaj poznamo več podrobnosti in da se je fokus premaknil na seksualno predatorski odnos ošabnega politika do ženske v stiski. — [Fotografija: Uroš Hočevar/MOL]
Nič čudnega
Bilo bi neutemeljeno domnevati, da je afera zdaj deležna več pozornosti kot prej samo zato, ker je bila novinarsko izpeljana bolj profesionalno. Večina ljudi tega niti ne opazi. Bolj verjetni razlog je, da zdaj poznamo več podrobnosti in da se je fokus zgodbe poudarjeno premaknil na seksualno predatorski odnos ošabnega politika do ženske v stiski, ki je bila za ljubi kruhek pač pripravljena storiti to, kar je storila.
Pa še to je, da smo do pred dvema letoma bili celo Jankovićevi najhujši neverniki že skoraj naveličani nenehnega, a popolnoma nekonsekventnega obtoževanja Jankovića z vseh strani, ki pa nikoli ni pripeljalo do nobenih formalnih posledic. Župan je kar bil in bil. In ko so prišle na dan še poluradne govorice, da je pri vsem, kar ima na vesti, tudi fukfehtar, se nihče ni pretirano čudil.
Ljudje se ob ponovitvi Jankovićeve epizode bolj zgražajo nad njegovim dejanjem tudi zato, ker se težišče njihovih glavnih informacijskih in predvsem mnenjskih virov počasi, toda vztrajno premika od nekaj mainstream medijev na družbena omrežja in k alternativnim medijem. Temu primerno so ljudje zdaj drugače senzibilizirani.
Ne da je mainstream to v celoti ignoriral. Ne moremo pa mimo dejstva, da se za novico o objavljenih ovadbah — kaj šele za vsebino — še dva dni po objavi na Pod črto TV Slovenija sploh ni zmenila. Tipičen je tudi včerajšnji komentar v Dnevniku, ki svari pred škodo, ki lahko nastane zaradi objavljanja ovadb.
Zato se to dogaja. Zato ljudje odhajajo. V glavnem ne iz nezaupanja in razočaranja, ampak iz naveličanosti in utrujenosti, ker pač hočejo vedeti več in jim mainstream ne zadošča.