BMZ kot marioneta alternativne desnice: Bi imeli takega predsednika?

Afera BMZ se je ne nepričakovano izrodila v neumno in napihnjeno godljo političnega in medijskega naklepanja, obračunavanja, zmerjanja in pretvarjanja.

Kaj takega se lahko zgodi samo v Sloveniji. Človek v preužitkarski državni službi, ki velja za blazno pametnega in poštenega — če že nadutega, a kaj bi to — najprej napiše na fucking Facebooku, da imajo uslužbenke državne uprave “debele in debilne obraze”.

A to še ni vse. V nadaljevanju ibidem napiše, da bi bilo treba Simone Veil zaradi dekriminalizacije abortusa “obsoditi kot največjo morilko vseh časov”.

In ko zategnjena zgornja ustnica izzove privzdignjene obrvi, začnejo alternativni desničarji iz BMZ-ja delati žrtev mainstream medijev, borca za svobodo govora in teoretika svetosti življenja ter ga nagovarjati h kandidaturi za predsednika.

Neverjetno! Zmerjaj ljudi in se z norimi izjavami deklariraj proti splavu — in glej, ponižani razžaljeni si te bodo na lepem zaželeli za predsednika.

Svet je iz tira.

The whole fake and nothing but fake news, so help me Požar.

Ob predpostavki, da smo kolikor-toliko sledili njegovim eskapadam — in backlashu, ki ga je fasal od tako imenovanih mainstream medijev —, si zdaj poglejmo, kako se dotični Boštjan M. Zupančič zagovarja.

Ne bi moglo bolj pasati v kontekst, da je BMZ objavil svoj zagovor alfa samca na Požareportu.

Za začetek je to smešno že na knee-jerk nivoju. Profesor in sodnik z bleščečo mednarodno kariero od Harvarda pa do ESČP — in nenazadnje tudi klasičen, četudi ne najbolj oporečniško tipičen razumnik stare šole — gre branit svojo intelektualno in moralno čast na tabloidni portal, ki prodaja politične trače. Kot da je to edina platforma, kjer bi to lahko objavil. Ker nesvoboda.

Poln kufer

BMZ pravi, da je “vihar” oz. “tornado” nastal zato, ker “kontrolirani mediji hočejo […] vnaprej preprečiti […], da bi kandidiral na prvih ali na drugih volitvah”.

Kaj hudiča so “prve” ali “druge” volitve? No, verjetno ima v mislih predsedniške.

Zakaj bi mu to kdorkoli hotel preprečiti? In kdo bi mu to hotel preprečiti? Mediji? Politiki (na oblasti)? Drugi kandidati? DVK?

Res moraš biti idiot, da kaj takega napišeš. Ker pa domnevam — da ne rečem, da vem —, da BMZ ni idiot, lahko samo sklepam, da je s to trditvijo hotel uporabiti ta populistični argument zatiranja svobodnega izražanja in izvirnega razmišljanja. Če v Sloveniji kao razmišljaš out of the box in si upaš povedati resnico, te bodo soljudje takoj zatolkli. To verjeti se splača. Reci, da so vsi proti tebi, in vsi ti bodo verjeli.

Res čudno, da nihče noče preprečiti kandidature Damjanu Murkotu ali Dominiku Kozariču. Kakšna krivica! Hočejo jo preprečiti ravno Boštjanu M. Zupančiču!

Poln kufer imam tega, da se danes vsak debil deklarira za disidenta, ki mu domnevno ne pustijo do besede. Pa ne samo vsak debil. Celo nek pravnik, profesor, doktor, ustavni sodnik, bivši sodnik ESČP in svetovalec ministra si drzne delati se ubogega alternativca, ki mu veje oblasti zapirajo usta kot kakšnemu Galileju ali Pučniku.

Sploh se ne bom spuščal v to, kdo “kontrolira” medije. Nek bav-bav najbrž.

Upanje umre predzadnje

BMZ-jevo predsedniško kandidaturo bi hotel preprečiti samo in kvečjemu nekdo, ki bi verjel, da ima možnosti za zmago.

Upanje umre predzadnje, pa vendar: ljudi, ki bi to iskreno verjeli, najbrž ni. Le kdo bi si želel za predsednika države intelektualnega snoba, ki se požvižga na politično korektnost v smislu bazične človeške vljudnosti in empatije? Le kdo bi si želel za predsednika države vase zaverovanega sodniškega rentnika, ki bi gledal na državljane kot na podložnike in nižje organizme, ki jih je on sam kot višja instanca poklican razsvetljevati in patronizirati?

Pol Slovenije šimfa Pahorja zaradi njegovih samovšečnosti na Instagramu, zeligovskih delovnih akcij, zmedenih predstav o spravi, patetičnih govorov in sikofantskega vedenja do drugih državnikov.

No, prav. Ampak kaj pravzaprav hočete od predsednika? Koga hočete za predsednika?

Človeka, ki bo šeral moralni YouTube kič o materničnih homunkulusih s “pravno subjektiviteto”? Človeka, ki vam bo razširjal obzorja, da je bila prva predsednica Evropskega parlamenta “največja morilka vseh časov”, ker je uzakonila splav? Človeka, ki vam bo za 8. marec ali za materinski dan voščil z besedami, da “v vsej zgodovini človeške rase ni bilo ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke, izumiteljice”? Človeka, ki bo rekrutiral ljudi za svoj kabinet iz Primčeve stranke, ki ga na vse pretege hvali kot edinega poštenjaka in pametnjakoviča daleč naokoli? Človeka, ki bo razlagal, da so si nižji organizmi sami krivi za svoj socialni položaj, ker niso šli študirat prava?

Alt-right: fake news, black op

Skratka: razen tega, da je splav umor — česar pa ga pravzaprav nihče ni vprašal —, BMZ v svojem zagovoru ni povedal nič. Vse je povedal že s tem, da je šel ta svoj digresivni divertimento objavit k Požarju, obrnil v bistvu nepomembno temo zmerjanja v kulturni boj o splavu in s tem še malo prispeval k desničarskemu rušenju političnega in medijskega sistema.

BMZ-jeva “napoved” kandidature je potegavščina. Fake news. Black op. Izmišljotina in fantazma alternativnih desničarjev. Hočejo nam podtakniti idejo BMZ-ja kot idealnega, edinega poštenega predsednika, toda vnaprej eliminiranega kandidata, da bi volitve ja izpadle dirigirane in nelegitimne.

Tako funkcionira alt-right. Hočejo zjebati politični in medijski sistem, ki že tako ali tako in kot nalašč ne funkcionirata. Ker vejo, da jim ni težko verjeti. Celo tako pametni kot BMZ jim verjamejo. Kako jim ne bi tako neumni kot ste vi?

Pri vseh teh norostih, ki jih je zadnje čase izrekel, niti BMZ ni tako nor, da bi zares kandidiral. Ker ne prenaša porazov. Poraz na volitvah bi bil zanj hujša sramota in krivica kot za Janšo (čeprav z bistveno bolj zanemarljivimi posledicami).

BMZ-jeva nebuloza o kandidaturi “na prvih ali drugih volitvah” je samo simbolično in prebrisano metanje dreka v ventilator, da bi si zagotovil še malo javne pozornosti. To mu ne more škoditi, lahko pa mu koristi. Kritiziranje se ga ne prime, ker je preveč hoh, medtem ko mu občudovanje godi in se ga prime. Morda pa se ga Klemenčič usmili in ga obdrži v službi svetovalca, da mu ne bo treba v penzijo, revežu. Ali pa ga bo Erjavec vendarle predlagal za Odbor za človekove pravice.