Tropska noč na Voglu ali meteorologija za morone in mimoze

Enkrat za vselej bi rad opravil z meteorološkimi absurdi v medijih. Zakaj tako težijo s to vročino?

Sredi prejšnjega tedna, ko je kao peklenska vročina še vedno naraščala, je STA v medije lansirala izraz “tropska noč”. Doslej smo mislili, da je “tropska noč” nekaj, kar si ob zvokih salse in mojitosih, ki si jih pozabil šteti, privoščiš med poletnimi počitnicami.

Ampak to zdaj ni več to. Gre za senzacionalistično vznemirljiv meteorološki pojav, ko se temperatura ponoči ne spusti pod 20°.

In to ni bilo na Karibih. “Tropska noč” je bila … — na Voglu!

Priznam, tudi z mano je nekaj narobe. Na telefonu imam vremenske aplikacije, ki jih redno čekiram, vendar me vreme pogosto preseneti. Ker si ne zapomnim napovedi. Niti za popoldan, kaj šele za naslednji dan ali celo teden.

V bistvu me vreme zanima samo toliko, ali bo deževalo, ko se bom od nekod vračal s kolesom. Kako se primerno obleči, pa je ugotavljam tako, da pogledam skozi okno ali v skrajni sili stopim na balkon.

Ker sem normalen.

Mimoze

Ekstremno vreme je zanimivo. Nisem sicer prepričan, ali je 100°F sredi poletja res ekstremno vreme, ampak danes smo ljudje take mimoze, da se nam že malo nadpovprečna temperatura zdi naravnost neverjetna.

Po eni strani si potihem želimo vremenskih ekstremov, ker nam je v življenju dolgčas in rabimo izvenserijske konverzacijske teme. Zato nam mediji servilno strežejo z zaskrbljujočimi, ponavadi prenapihnjenimi, na bolj šokantno vrednost zaokroženimi napovedmi in legitimirajo naše pritoževanje nad domnevno neznosno vročino, mrazom, vetrom, dežjem, snegom, poledico (ali bog ne daj nespluženimi cestami in nesoljenimi pločniki) itd.

Nebogljeni pred naravnimi silami

Po drugi strani pa nas vreme straši. Vreme nam dopoveduje, da smo pred naravnimi silami nebogljeni. In ker se v svojih civiliziranih kokonih, z vsemi svojimi pametnimi napravami in drugimi izumi, ki nam lajšajo in lepšajo življenje, običajno počutimo tako varne, nas vrže iz tira že malo nadpovprečno višja ali nižja temperatura in druge oblike tako imenovanega ekstremnega vremena.

Do te mere še nekako razumem to obsesijo z vremenom. Seveda pa slovenski mediji ne bi bili slovenski mediji, če iz tega domnevnega ekstremnega vremena ne bi delali totalne drame in če se pri tem ne bi prilagajali najnižjemu skupnemu imenovalcu.

Vreme je dejansko postalo tabloidna tema. Ali še huje in konkretno: iz vremena so mediji naredili tabloidno temo.

Absolutni rekorder v absurdnih vremenskih predvidevanjih so temu primerno Slovenske novice, ki so iz meteorologije za morone naredile célo znanost in se jih za dobro voljo včasih splača preleteti že samo zato.

Toda ko vročina še bolj pritisne, se nakladanju pridružijo tudi bolj resni mediji. Tako smo ta torek v Dnevniku TV Slovenija gledali tabloiden prispevek Eugenije Carl, ki je izven svoje klimatizirane pisarne na gradbišču primerjalno raziskovala, kako se kaj godi ubogim delavcem iz Bosne, ki jih delodajalci izkoriščajo na 48°C na soncu.

Še dobro, da je bilo vroče. Če bi bila temperatura v mejah poletnega povprečja, bi garali še naprej, ne da bi se zanje kdo zmenil.

Kaj se dogaja z nami?

Med vsemi temi vremenskimi novicami zadnjega tedna sem zaznal samo eno res smiselno. Pa še ta je bila smiselna samo nehote.

Televizijsko ekipo so poslali v dom upokojencev — ker penzionisti radi jamrajo, kajne, pa še vročina je za stare ljudi zares lahko nevarna —, tam pa je ena priletna gospa neženirano rekla, da cele dneve po televiziji spremljajo, kako narašča temperatura, vendar da nekoč niso, ker sploh niso imeli termometra, kaj šele televizije, in so šli ven in na lastni koži ugotovili, ali je vroče ali ne.

Res, kaj se dogaja z nami? Zakaj je 38°C taka drama? Zato, ker se to vedno dogaja poleti in ni bolj pametnih novic? Ker nas nič drugega več ne zanima? Zakaj nas to tako vznemirja, kot da ne bi imeli v slovenščini genialnega pregovora, da nam je za nekaj tako malo mar kot za lanski sneg? Ali za lansko vročino?

Kdo se bo naslednje leto še spomnil, koliko stopinj je bilo prvi teden letošnjega avgusta?

Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 6. avgusta 2017, pod naslovom Nekateri mediji so za vroče (pa za mrzlo tudi). Verzija na Fokuspokusu je editirana.