Zakaj še vedno (in kljub vsemu) gledam Odmeve

1.8.2017 / 06:10 Komentiraj
Odmevi so edina poročila, ki jih je vredno gledati. Ne zato, ker bi bili genialni. So pa edini, ki še držijo nek nivo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Prejšnji teden mi nekaj ni bilo všeč v Odmevih TV Slovenija in sem že začel naglas šimfati, ko sem nenadoma pomislil: “Ampak hej, Odmevi so v bistvu edina informativna oddaja, za katero lahko rečem, da jo gledam. Zakaj se pritožujem?”

Odmevi so nekaj takega kot nekoč Delo. Glavni in osrednji. Pa sem se vseeno odvadil brati Delo. In prav nič ni bolelo. Odmeve pa še vedno gledam.

To primerjam zato, da bi odvrnil sume, da padam na finto samoumevne, nepreverjene, morda nerealne informacijske kredibilnosti ali družbenopolitične teže iz navajenosti, ker je Odmevov že bilo pač 18.000 na sporedu in ker smo se jih naučili gledati tako, kot smo se kot otroci ob Delu naučili brati news — dokler nismo odrasli in ga prerasli.

Medije konzumiramo osebno. Kot privatno zadevo. Kot da je namenjena samo nam in narejena samo za nas. Zato nas včasih razočarajo in razjezijo. Tudi Odmevi nas, vendar ne do te mere, da bi jih nehali gledati tako, kot smo nehali brati Delo.

Informacijsko-biološka ura

Podobno kot mnogi tudi jaz poberem večino dnevnih informacij že čez dan z interneta. Zato me klasična, da ne rečem tradicionalna, večerna televizijska poročila ne zanimajo več.

Globoko v meni pa po inerciji še vedno tiktaka neka informacijsko-biološka ura, ki me okrog sedmih zvečer in potem še ob desetih spomni, da bi bil čas, da prižgem televizor in se še malo poinformiram. Prvo budilko ponavadi snuznem, drugo pa večkrat upoštevam.

In čeprav nimam kaj gledati, imam vseeno kaj videti. Najprej moram povedati, da poročil na Pop TV ne gledam več. Pa tudi ničesar drugega. Niti filmov. Od vseh Pro Plusovih programov gledam včasih samo Kino. Pa celo na tem kanalu se mi zdi, da so še pred pol leta predvajali veliko boljše filme kot zadnje čase.

Kanala A nisem nikoli gledal, razen če sem se hotel nad nečim sado-mazo zgražati.

Za boljše počutje

Ker pa se v tem tekstu nameravam osredotočiti na informativne oddaje, puščam to ob strani.

Skratka: Odmevi ostajajo edina slovenska televizijska poročila, ki jih je vredno gledati. Ne sicer zato, ker bi bili tako genialni, temveč zato, ker katerihkoli drugih slovenskih televizijskih poročil preprosto nima smisla gledati. Odmevi so še edini, ki držijo nek uredniški, konceptualni, novinarski in prezentacijski nivo.

Druga poročila — na tako imenovanih komercialnih televizijah — bodisi žalijo človekovo inteligenco ali pa so (kot recimo Dnevnik TVS) za zahtevnejšega, iz drugih virov informiranega ali bolj radovednega in neučakanega gledalca v današnjem medijskem okolju nerelevantna. Če ni bil ravno ves dan izklopljen in mu pregled novic slučajno pride prav za boljše počutje.

Odmevi ostajajo edina poročila, ki jih je vredno gledati. Ne sicer zato, ker bi bili tako genialni, temveč zato, ker katerihkoli drugih slovenskih TV poročil preprosto nima smisla gledati. Odmevi so še edini, ki držijo nek uredniški, konceptualni, novinarski in prezentacijski nivo. Na fotografiji voditeljica Rosvita Pesek.

Zdaj, ko sem Odmeve tako lepo pohvalil, pa jih lahko začnem končno kritizirati.

Pri Odmevih bi bilo treba najprej spremeniti najavno špico, ki nam prisiljeno in prisilno daje vedeti, da gre za nacionalna poročila v državotvorni službi naroda, ki si je za himno izbral Zdravljico in ima belo-modro-rdečo zastavo z grdim grbom.

Imidž uradnega državnega biltena jim ne paše. To nobenemu mediju ne paše. Narod, ki razen na športnih prireditvah dokazano ni mahnjen na vihranje z zastavami in petje himne, bi to spremembo toplo pozdravil.

Skupaj s tem dobronamernim sight & sound TV nacionalizmom bi se morali znebiti tudi politične oficielnosti pri izbiri gostov. V Odmevih nastopa preveč politikov in drugih javnih uslužbencev. Politikov nočemo gledati na televiziji, ker nas ne zanima preveč, kaj imajo povedati. V Odmeve jih radi vabijo, ker radi pritečejo. Ker pa politiki radi pritečejo tudi pred druge kamere, jih v Odmeve vabijo še več.

Drugi javni uslužbenci pa večinoma niso za pred kamero. Morda imajo kaj povedati in morda bi nas zanimalo, kar imajo povedati, vendar tega ne znajo. Tako se potem dogaja, da nič krive in nič hudega sluteče birokrate kdo ozmerja, da so debili in debeli.

V zvezi z Odmevi imam iz dneva v dan cel kup pripomb, vendar jih bom zadržal zase. Ker niso tako moteče, da bi jih zaradi tega nehal gledati.


Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji in na spletni strani Večera v nedeljo, 30. julija 2017, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem in uredništvom.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE