Poljska in hrvaška mama naj prideta v šolo

31.7.2017 / 06:10 Komentiraj
Države EU niso zmožne samostojno funkcionirati, saj pri sprejemanju odločitev potrebujejo asistenco dežurnega miličnika.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Tokrat je znova na tapeti Varšava. Bruselj ji žuga zaradi sporne pravosodne reforme. Pred tednom dni so namreč na Poljskem sprejeli nekaj zakonov o splošnih sodiščih.

EU pričakuje pojasnila. Sive lase ji dela med drugim seksistično naravnana zakonska določba, da bo sodnicam treba delati do upokojitve kar pet let manj kot sodnikom. Gre za ignoriranje evropske zakonodaje.

Bruselj skrbi tudi to, da bi lahko poljski pravosodni minister podaljšal mandat tistim sodnikom, ki so že zreli za v penzijo. Prav tako nezaslišana pa se EU zdi predvidena možnost odstavitve in imenovanja predsednikov splošnih sodišč. To ne bi bilo več neodvisno sodstvo.

Evropska komisija je pred dnevi v zvezi z afero na zatožno klop že poklicala poljskega ministra za pravosodje in poljskega ministra za zunanje zadeve.

1. ukor, 2. ukor, mama naj pride v šolo

Ravnanje Evropske komisije je za poljsko vlado nonsense. Tako vsaj meni minister za evropske zadeve Konrad Szymański.

Vendar poljska oblast ne bo mogla dolgo blefirati, kot da se nič ne dogaja. Če bo namreč preslišala prvi opomin, bo sledil še drugi. Če bo ignorirala še tega, bo sledila tožba na sodišču EU.

Je pa v zadnjih dneh v zvezi s sporno reformo pozitivno presenetil poljski predsednik Andrzej Duda, ki je podpisal samo dva od predvidenih zakonov, medtem ko je za dva obljubil veto.

Je pa v zadnjih dneh v zvezi s sporno reformo pozitivno presenetil poljski predsednik Andrzej Duda, ki je podpisal samo dva od predvidenih zakonov, medtem ko je za dva obljubil veto.​

EU žuga tudi Hrvaški

EU pa je v zadnjih dneh požugala tudi Hrvaški. Ta naj bi namreč ravnala narobe, ko ni sprejemala prošenj za azil v času begunske krize. Tako imenovana dublinska uredba po mnenju EU velja tudi v primeru izrednih razmer.

Hrvati menijo drugače. Pravijo, da je bila Hrvaška prva država EU, v katero so migranti vstopili, vendar jih je enostavno pošiljala naprej z avtobusi in vlaki — od srbsko-hrvaške pa do hrvaško-slovenske meje. Evropsko sodišče je sicer razsojalo o primeru migrantov iz Sirije in Afganistana.

Hrvaški premier Plenković je že zatrdil, da odločitev sodišča EU ne bo prispevala k vračanju večjega števila prebežnikov z območja Slovenije in Avstrije na Hrvaško. Temu naj bi botrovalo dejstvo, da je od nezakonitega prestopa hrvaške državne meje baje minilo že dovolj časa, da uredbe ni potrebno več spoštovati.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE