Veter v laseh medijskega mornarčka z Gašparjem Gašparjem Mišičem

“Gašpar Gašpar Mišič? Človek sedmih življenj in številnih ambicij. Najprej pa je pomorščak in lastnik ene največjih jadrnic pri nas. In z njo nas je zapeljal po širnem slovenskem morju. Z njima je jadral kolega Jaka Elikan, ki bo vsak ponedeljek zvečer obiral drugega sogovornika.”

Tako je Planet TV oglaševal nov televizijski prispevek in ciklus novinarja Jake Elikana na Facebooku. Ja, Elikan se je povabil na jadrnico Gašparja Gašparja Mišiča.

Napaka, bi rekli prvi. Drugi pa bi rekli, da je to privlačen koncept televizijske oddaje, ki sledi komercialnim trendom in z njimi povezano teletabloidnostjo — in da s tem ni nič narobe. Da se nekaj osebnega druženja s parapolitičnimi veljaki prav prileže in da se lahko pustimo fascinirati vizualni stilizaciji in ikonografiji jadranja.

Kramljajoči diskurz

Osnovno vprašanje je torej, kako ustrezni so takšni novinarski standardi. Navidez frivolni “kramljajoči diskurz” — kot bi rekla dr. Breda Luthar — zanesljivo ni vrhunsko novinarstvo.

Toda ali smemo reči, da je prestopil mejo profesionalno dopustnega? Mnenja bodo verjetno različna. Osebno mislim, da je sicer ni, a da nas to ne odvezuje pomislekov do takšnega prispevka.

Neobvezno pomenkovanje, s katerim je notorični Koprčan popeljal novinarja z jadrnico, učinkuje pač piarovsko. Če ste gost (doma ali na ladji), se do gostitelja nehote obnašate bolj prijazno.

Kako se je tega lotil Elikan? Na Siolu so oddajo pospremili z naslednjimi opisnimi poudarki:

“Jaka Elikan se je z Gašparjem Gašparjem Mišičem, ki ga je njegov tesen [sic!] zaveznik župan Boris Popovič postavil za prvega komunalca, pogovarjal z njegovimi aferami [sic!], od nepremičninskih poslov do priveza za njegovo plovilo. Pa tudi o krivdi za razmah korupcije v Sloveniji, o napovedih za parlamentarne volitve prihodnje leto, o svojem [sic!] spogledovanju s politiko.”

V Siolovem besedilu sledi udarni del iz intervjuja, ko je na poizvedovanje, ali bo Cerar ostal premier, GGM odgovoril značilno pikantno: “Če se bo potrudil, bi lahko, sicer bo odletel kot gumb od gat.’”

Pomenljiva je podlaga vprašanja, s katerim sta prišla do te izjave: Mišič je bil namreč izzvan, ali morda razmišlja, da bi postal predsednik vlade.

Mišičev povratek…

Po objavljenem posnetku sodeč je novinar odigral vlogo sedečega statista. Po epohalnem laskanju — “Z dvignjenimi jadri zapluje naravnost proti prvemu luškemu pomolu. V kakšnem drugem trenutku bi to bil incident. Danes pa pozdravlja žerjaviste, ključni člen Luke, in kuje nove načrte, kako bi pretovor povečal tja proti vrtoglavim 100 milijonom ton.” — je beseda prepuščena razvpitemu nepremičninarju, ki se spominja nekaterih svojih podjetniških zgodb.

Povezovalnega besedila je malo, med njimi morda izstopa fraza: “Je pravcati magnet za afere,” ki pa se hitro izgubi v Mišičevem iznajdljivem žlobudranju.

Ko se Elikan dotakne same jadrnice, omeni afero poglobitve priveza zanjo, seveda na davkoplačevalske stroške — a tudi zanjo ima lastnik plovila pripravljeno banalno pojasnilo. Saj vemo: vse je zarota novinarjev in še posebej novinarke TV Slovenija.

Nekaj kontekstov prispevka aludira na Mišičevo vrnitev na čelo Luke Koper, ki si je očitno močno želi. Skupaj s koprskim županom. Novinar kar sam prijazno razloži, zakaj je želja legitimna: “Sodišče je nedvomno pritrdilo, da njegova razrešitev ni bila pravilna.”

Vmes Elikan našteje nekaj afer, v katere se je Mišič ujel. A ko po mamljivem uvodu — “Korupcija mu nikakor ni tuja. Okusil jo je na lastni koži.” — že mislimo, da bo sledila podrobnejša disputacija, gledalec hitro izve, da je GGM “za zapahe spravil človeka, […] ki je v Piranu odločal o gradbenih dovoljenjih.”

Skratka, gre za korupcijo drugih, ne njegovo!

… in druge profanosti

Rdečo nit in verjetni motiv pogovora je Siol skrčil v opis Mišičevega “proslavljanja”, če uporabim izraz iz podnaslova vesti:

“Na petkovi skupščini Luke je Slovenski državni holding odstavil nadzornico Alenko Žnidaršič Kranjc, ki je pred leti pokazala vrata Gašparju Mišiču. Bi se ta glede na sodbo delovnega sodišča vrnil na mesto, ki ga vse od njegove razrešitve zaseda Dragomir Matić?”

“‘Imajo ponudbo — ali vrnitev na položaj predsednika uprave ali izplačilo plač do konca mandata,’ je za Planet TV dejal Gašpar [Gašpar] Mišič. O denarju ne želi govoriti, nazaj pa želi priti, tako pravi, ker ga zavezuje pogodba in ‘da vidite, kako hitro se rešujejo nakopičene težave’.”

Ob temi zmagovitega povratka so nekako zbledele tudi druge profanosti — recimo Mišičev odnos do denarja. Elikan omeni, da z denarjem nima težav: “Saj imate milijone. Saj v to noben ne dvomi.” — vendar se sogovornik brani, češ, on da vozi samo skromnega passata, medtem ko se drugi bahajo z boljšimi avtomobili.

Impresivno, da vam nekdo tako stoka na eni največjih jadrnic pri nas. Nato pa še prosto po obubožanem predsedniku Pahorju navrže, da s svojo plačo 2.200€ v Marjetici pač ne more preživeti, zato si mora pomagati s popoldanskim biznisom.

Oglaševanje in gnusni produkti

Če bi kdo slučajno pomislil, da je prispevek preveč piarovski in da je takšen že po nujnosti žanra, mu je lahko pri presoji v pomoč novinarjevo stališče do oglaševanja.

Jaka Elikan namreč včasih nastopa tudi na okroglih mizah o vlogi novinarjev kot psov čuvajev. Na lanski debati novinarske katedre na FDV, Društva študentov novinarstva FEJS in Komunikološkega društva je Elikan slikovito pojasnil, kaj se mu gnusi:

“Oglaševanje je nujno, saj se z njim mediji napajajo, se strinja novinar še ene komercialne televizije Planet TV Jaka Elikan, ki pa opozarja, da oglaševanje v medijih ne sme biti enačeno z oglaševanjem v novinarskih prispevkih. Takšne hibride, ki v obliki novinarskega prispevka oglašujejo nek produkt ali storitev Elikan z gnusom zavrača. Vendar so prisotni, tako v tisku kot na televiziji, zato opozarja: ‘Čim ima hiša ali novinar korist od tega, da nekaj konkretnega objavi, je to nesprejemljivo. To ni več novinarstvo, ampak marketing.’ Meni, da ljudje to takoj opazijo.”

Drži. Kaj točno so ljudje opazili v njegovem prispevku z GGM? Neznosno reklamiranje intervjuvanca ali samo nevtralen klepet s priložnostnim jadralcem? Posebnega novinarskega vrhunca gotovo ne.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v ponedeljek, 17. julija 2017, pod naslovom Jadrati z Gašparjem Gašparjem Mišičem: o morskem klepetu z novinarji. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.