Samoukinitev treh svetnikov RTV: Odgovornost na easy, disciplina na hard
Odstop treh članov Programskega sveta RTV Slovenija — predsednika Mirana Zupaniča ter Sašota Hribarja in Domna Saviča — je dobrodošla kolateralna škoda neuspelega manevra odstavitve direktorice TVS Ljerke Bizilj, ki ga je sprožil generalni direktor RTV Igor Kadunc. Več o tem tukaj.
Dodajam samo še pripombo, da poteza svete trojice užaljenih in razočaranih nazorno ilustrira funkcioniranje Sveta RTV in moralne predstave javno angažiranih o osebni odgovornosti.
Zupanič je izjavil, da “ne [more] zastopati nedoslednega organa, [katerega] odločitev je v škodo [RTV] in slovenski javnosti”. Savič je po navedbah istega vira rekel, da je neizglasovanje razrešitve Ljerke Bizilj “pljunek v obraz generalnemu direktorju, varuhinji in tudi samemu sebi”, Hribar pa, “da bi […] morali odstopiti generalni direktor in vsi programski svetniki”.
Wow! Kako so moralni!
Kaj je s tem ljudmi?
Pojdimo po vrsti.
Nedosleden organ? Že mogoče. Eni so bili za, drugi proti. Zelo verjetno tudi vsi tisti, ki so bili za, niso glasovali za. Ker niso bili ziher.
Še več je najbrž bilo takih, ki so imeli pripombe tako v zvezi z Biziljevo kot z Rebernikovo, pa tudi niso glasovali za. Ker se jim je ukrep zdel nesorazmeren.
Ampak zakaj bi bilo treba zato odstopiti? Ker je preveč zoprno biti član tako nepredvidljivega organa? Ker je težko prenesti poraz? Ali neuresničitev nečesa, kar podpiraš in za kar si prizadevaš?
Preostalim argumentom se ne bi posebej posmehoval, ker so satira za na Radio Gaga.
Resno, kaj je s temi ljudmi?
You can check in any time you like but you can never leave…
V Sloveniji smo navajeni, da skoraj nihče pri živem bogu ne odstopi, pa je še ne vem kako dokazljivo in dokazano kriv in če se je za nameček še tako osramotil.
Zupanič–Hribar–Savič pa seveda niso krivi, da je Programski svet takšen, kakršen je, in da odstavitev Ljerke Bizilj ni bila izglasovana.
No, malo že so. Če predsednikove krivde posebej ne ponderiramo, je njihova krivda natanko 10,3448275863-procentna (ali z drugimi številkami 3/29).
Zupanič–Hribar–Savič so odstopili zato, ker so hoteli odžagati Ljerko Bizilj, pa jim žal ni uspelo.
To pa po mojem ni in ne more biti razlog za odstop. S tem so sporočili, da se tega ne grejo, ker se ni zgodilo po njihovo.
Ker kje pa ste že videli, da nekdo odstopi z javne funkcije zato, ker ne po svoji krivdi ne doseže svojega cilja? Ker mu nekaj ni všeč ali se mu zdi brez veze in brezupno? Ker je spoznal, da si je narobe predstavljal, kako to funkcionira? Ker je v manjšini in njegov glas kao doesn’t make a difference? Ker je nekdo drug bolj diplomatsko spreten ali magari hinavski? Ker se s sosvetniki ali s programskimi odločitvami ne strinja?
Če se enkrat uvališ v Svet, potem moraš biti bolj potrpežljiv kot povprečen slovenski odjemalec električne energije. Ne moreš si na lepem premisliti. S tem so Zupanič–Hribar–Savič samo dokazali, da nimajo tri čiste o dolžnosti in odgovornosti.
Zoprno dosleden kot znam biti, bi v Poslovnik Programskega sveta dodal naslednjo točko: da člani in članice PS ali kaj šele predsednik ne smejo nikoli odstopiti. Če jim kaj ni prav, morajo mirno počakati, da se jim izteče mandat in delati naprej.
Maul halten und weiter dienen.
Če se enkrat uvališ v Svet, potem moraš biti bolj potrpežljiv kot povprečen slovenski odjemalec električne energije. Ne moreš si na lepem premisliti. S tem so Zupanič (na fotografiji), Hribar in Savič samo dokazali, da nimajo tri čiste o dolžnosti in odgovornosti. — [Screenshot: TVS/Fokuspokus]
Kako funkcionira Svet RTV?
Ali zdaj razumete, kako funkcionira ta famozni Programski svet? Jaz razumem. Ali vsaj mislim, da razumem. Zato bom malo karikiral.
Ali ste recimo že kdaj slišali za Petro Ložar? Jaz nisem. Ali vsaj mislim, da nisem.
Zahvaljujoč slovenskim medijem in Googlu pa zdaj vem, da gre za članico Programskega sveta RTV Slovenija. V ponedeljek je namreč na seji PS zaslovela s predlogom generalnemu direktorju RTV Igorju Kaduncu, naj umakne “predlog za začetek postopka razrešitve direktorice TVS” Ljerke Bizilj.
Ložarjeva je v prostem času vodja oddelka za promocijo Sektorja za vladno komuniciranje Urada vlade za komuniciranje. Domnevam, da je članica Sveta zato, ker se po službeni dolžnosti spozna na televizijo.
Aja, ne. Ni zato članica. Kot poroča Peter Jančič, jo je v PS delegirala vladajoča stranka SMC.
Pa saj ni važno. Zakaj se sploh spravljam na Petro Ložar?
Odkrito rečeno, za kar 11 od 29 programskih svetnikov in svetnic še nisem slišal (brez guglanja) (ali si jih vsaj nisem zapomnil). Pa tudi če sem zanje že slišal, je med 29 kar 24 takih, za katere ne vem, zakaj so člani in bi jih jaz osebno pometal ven.
Poimensko jih ne bom navedel. Zameriti se 24 ljudem naenkrat je preveč celo za moje pojme.
Digresija in diskrepanca
Da ne bo pomote, Petra Ložar je v bistvu digresija. Omenjam jo samo zato, da bi opozoril na diskrepanco med dejstvom, da je dotična svetnica kot delegatka Vlade v Svetu predlagala umik predloga za razrešitev Biziljeve, in med trditvijo — tudi, če ne zlasti Jančičevo —, da gre za Škandal: Cerarjeva vlada politično odstavlja direktorico in urednico javne televizije. To ne gre skupaj. Ložarjeva je glasovala proti razrešitvi.
No, obstajata dve možnosti, ki bi moje zdravorazumsko razmišljanje lahko postavili na laž.
Prvič, da je Petra Ložar ravnala in glasovala po svoji vesti — neglede na svojo strankarsko provenienco —, in drugič, da je bilo vse skupaj samo slepilni manever, s katerim je v imenu Vlade kot zvita komunikatorka poskušala zakamuflirati pritisk na RTV oz. odvrniti sume, da se vmešava v programsko-kadrovske zadeve.
No, to.