Prehranski realizem à la Smej/Novak: “Vsega ne moremo pojesti.” [odlomek]
Nova in obsežna kuharska knjiga Valentine Smej Novak in Luka Novaka — že kdo ve katera —, prepleta recepte z zgodbami. Gre za zgoščen povzetek sodobne kuharije v uporabniku prijazni različici, ki nam hrano prikazuje takšno, kot je.
Hrana, taka, kot je — Recepti z zgodbami, od bistroja do krškopoljca predstavlja prerez sodobne svetovne kuharije. Prehranski realizem se loteva prvinskih živil. Celostno, brez izključevanja. Tu so stročnice, zelenjava, meso, ribe, kaše, sadje (pa tudi deserti). Skratka, vse tisto, kar bomo postavili na mizo, da obed postane prijeten obred: 150 preizkušenih receptov: za žitek in užitek je nadgrajenih z zgodbami in ilustracijami, ki osvetlijo zgodovino in okoliščine jedi.
Knjiga je pred kratkim izšla pri njuni založbi Totaliteta.
Valentina Smej Novak in Luka Novak: Hrana, taka, kot je
Zakaj je ta kuharica taka, kot je? Zato, ker je tudi hrana v njej takšna, kot je. Jedi v tej knjigi so posledica dvajsetletnega raziskovanja in vsakdanje prakse. So pa tudi odraz kulinaričnih dilem in poskušajo biti odgovor na vprašanje, kaj bi skuhali.
Zato bi težko dali vsem jedem enoten predznak: jedi niso vse brezglutenske, niti niso brez laktoze. Niso brez sladkorja ali brez oreščkov. Niti veganske. Niso vse hitro pripravljene, še zdaleč pa niso vse komplicirane.
In ne, niti niso vse samo lokalne in domače jedi. Marsikaj od tega je eno ali drugo. Tako kot je kontradiktorno marsikaj, kar danes počenjamo s hrano: po eni strani poveličujemo lokalno, po drugi strani pa čudežna uvožena živila; prisegamo na preprostost, ki nato postane zapletena, ko izločamo cele skupine živil. Iz ene skrajnosti v drugo. Danes je v hrani marsikaj pretiranega. Kot avtorja pa verjameva, da je hrana v osnovi preprosta. Meniva, da obsedenost s popolnostjo okusov zgreši bistvo hrane.
Da se najemo in da dobro dene
Hrana je tu zato, da se najemo — in da nam samim, okolju in gospodarstvu tudi na dolgi rok čim bolje dene. Ljudje se moramo zavedati, da vsega ne moremo pojesti. Tako kot ni mogoče požreti vse pameti tega sveta, tudi ni mogoče okusiti vseh specialitet.
In tudi ni nobene potrebe. Na dan pojemo samo eno kosilo. Naj bo uravnoteženo. Ne obstajajo zdrava in nezdrava živila, obstaja smo zdrava in nezdrava prehrana — ta pa je celota vsega, kar se znajde na krožniku.
Za kosilo ne jemo niti čudežev niti razsvetljenja, še najmanj pa statusnih simbolov. Pravzaprav nama gre to slednje sploh na živce.
Uporabno, zabavno, poučno, spontano
Zato želiva, da bi bila ta kuharica uporabna: vsi recepti v njej so temeljito prekuhani in poskušajo biti napisani čim bolj uporabniku prijazno: ponekod natančno osvetlijo in razložijo postopke, drugje pa je dovolj preprosta formula. Hrana v knjigi ni niti pošminkana, niti stilirana — taka, kot je, na krožniku, v svetlobi pomladnega jutra ali somraku zimskega popoldneva.
Hrana premore dvojno lepoto: tako, kot je lep popoln oranžen korenček, je lep tudi grd in zgrbančen.
No, to.
Naj bo zabavna. Zato sva jo nadgradila tudi z zgodbami, podatki in ilustracijami, saj verjameva v moč in pomembnost kulturnega in zgodovinskega konteksta hrane.
Naj bo poučna. Vsaj malo.
Naj bo spontana. Uspeh vsake jedi je v praksi, pa v tudi nonšalanci. Uspeh se skriva v tisti nepopolnosti, ki iz obeda naredi obred.
Količine v receptih so mišljene za štiri zmerne jedce. Priredite jih glede na potrebe in zasedenost omizja. Pri sladicah in testih pa se le dŕžite količin.
Pa še eno reč prosiva: ne mečite stran. Porabite vse. Do konca. Če kaj ostane, reciklirajte naslednji dan.
Naj lepo uspe!
Luka Novak, Valentina Smej Novak: Hrana. Taka, kot je. Recepti z zgodbami. Od bistroja do krškopoljca. Uredil Luka Novak. Fotografije in ilustracije, obikovanje in prelom: Jure Legac. Totaliteta, 2017. ISBN 978-961-94115-2-0, 351 strani, 29,90€.
