Arbitraža: Kako narediti iz sardine kita

1.7.2017 / 06:10 7 komentarjev
Še največ je profitiral Pahor kot podpisnik sporazuma. Res je bil “fantastičen dan”. Pa ne 4.11.2009, temveč 29.6.2017.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pomen arbitraže je bil od samega začetka precenjen, zato tudi z rezultatom ni prav nič drugače. Ker je Slovenija depresivna, pesimistična in negativistična — tako država sama kot oblast in njeni prebivalci —, seveda psihološko paše, da je odločitev haaškega sodišča bolj v prid Sloveniji kot pa Hrvaški. Odločitev je za nas obliž na rano. Ali rane.

Oprostite, pretiravam. Relativno ugodni razplet arbitraže je za Slovenijo aspirin. Ker več od glavobola ta nedogovorjena meja nikoli ni povzročala nikomur. Niti Slovencem — ali kaj šele Hrvatom.

V normalnih okoliščinah arbitraža skratka ne bi smela biti drama. Toda mi imamo radi drame. Cirkuse pa še bolj.

Ampak zakaj sploh govorim o normalnih okoliščinah? Živimo vendar v državi, kjer sicer ne vlada izredno stanje, normalne okoliščine pa tudi ne. Nikoli.

Ne preveč pametni potegnili pametno potezo

V normalnih okoliščinah arbitraža sploh ne bi bila potrebna. Slovenija in Hrvaška bi se lahko o meji dogovorili sami. Pa se nismo znali. Hrvati so naporni in po svoje tudi še bolj nori kot Slovenci. Toda ne moremo valiti krivde samo nanje.

Poanta arbitraže je, da smo se eni in drugi strinjali, da ne eni ne drugi nismo dovolj pametni, da bi se dogovorili sami. Zato smo zaprosili za pomoč druge, bolj pametne.

To je bila seveda pametna poteza. Vendar to ne spremeni dejstva, da takšno potezo lahko povlečejo (ali jo celo morajo povleči) samo tisti, ki niso dovolj pametni.

Kaj še preostane blamiranim?

Hrvaško nepriznavanje odločitve arbitražnega sodišča je neglede na slovensko blamago s konverzacijsko kontaminacijo na prvi pogled nesramno, podlo, cinično oportunistično in v vsakem primeru bizarno — ni pa neracionalno.

Hrvaški se splača še naprej provocirati in komplicirati. To znajo bolje kot mi in s tem ohranjajo prednost.

Na nek perverzen način pa je njihovo jebivetrsko stališče tudi uveljavljanje nacionalne suverenosti, ki bo pozitivno vplivalo na njihovo samopodobo in ki paše v današnjo EU.

Sloveniji pa ne preostaja drugega, kot da se dela poslušno in legalistično stranko v postopku, ki je imela srečo. To je Slovencem psihološko napisano na kožo.

Ugodni razplet arbitražnega postopka nas je potisnil v realno neugodni položaj subjektivno samozadovoljnega zmagovalca, ki ne bo imel veliko od svoje zmage. Tako imenovana zmaga namreč ne prinaša veliko — in niti ne vsega nam, ampak nekaj tudi tako imenovanemu poražencu.

Pa še zmagovati nismo vajeni.

Hrvaško nepriznavanje odločitve arbitražnega sodišča je neglede na slovensko blamago s konverzacijsko kontaminacijo na prvi pogled nesramno, podlo, cinično oportunistično in v vsakem primeru bizarno — ni pa neracionalno.

Redundantna industrija

Zgovorna pa je tudi primerjava med slovenskimi in hrvaškimi reakcijami na četrtkovo razglasitev sodbe.

Iz vesolja je vidno, da je bila razglasitev za Slovenijo veliko večji medijski in politični dogodek kot za Hrvaško. Pa ne samo zato, ker so Hrvati enostransko odstopili od arbitraže in ker zdaj govoričijo, da ne priznaju ovaj sud.

Medijski stampedo v zvezi z arbitražo dokazuje to neverjetno slovensko nagnjenje k temu, da v dobrem in slabem delamo iz muhe slona — no, v tem primeru iz sardele kita. Pri časovno predvidljivih, napovedanih dogodkih še tem bolj.

Slovenska informacijska industrija je v vseh ozirih redundantna: mediji so bolj zaskrbljeni, bolj pametni, bolj jezni, bolj ogorčeni, kot bi bilo treba. Celo bolj informativni, kot bi bilo treba. Bistvena značilnost SLO medijev je pretiravanje.

V hrvaških medijih pa sem ob tem dogodku opazil, da niso operirali z zelo velikimi besedami. Zdi se, da znajo biti vsaj navzven bolj distancirani od slovenskih medijev.

V tem je sicer neka diskrepanca. Čeprav je hrvaško stališče do rezultata arbitraže v komunikacijskem in emocionalnem smislu močnejše, izrazitejše od slovenskega — ki je zgolj pavšalno in ne preveč nacionalistično —, v hrvaških medijih tega ne vidimo. Hrvati izražajo to svojo arbitražo neprimerno bolj low profile kot Slovenci.

PS:

Pa še nekaj.

Hrvati so glede arbitraže tudi bolj poenoteni. Med uradnimi stališči hrvaške Vlade — in opozicije, če smo že pri tem — in stališčem hrvaških medijev ni bilo bistvene razlike. Vsi so na približno isti liniji.

To sicer ne pove nič dobrega o medijih, pove pa veliko o hrvaški enotnosti, kadar gre za državne zadeve. Tudi stališča hrvaške opozicije niso skoraj nič drugačna od stališč Vlade.

V Sloveniji pa smo bili priče strankarskemu kreganju že ob odločitvi za arbitražo. Zlasti glasni so bili pesimisti, ki so napovedovali katastrofo. Zdaj, ko se katastrofa ni zgodila, pa so spet glasni desničarji.

Še največ je od rezultata profitiral predsednik Pahor kot takratni premier podpisnik arbitražnega sporazuma s takratno hrvaško premierko Jadranko Kosor. Res je bil “fantastičen dan”. Pa ne 4. november 2009, ampak 29. junij 2017. To je bil dejansko Pahorjev veliki met.

Bojim se, da je profitiral tudi Erjavec kot zunanji minister. Ker so se mu njegove prazne marnje na VTV v retrospektivi posrečile.

Erjavca bi bilo treba v resnici odžagati že ob incidentu s Sekolcem in Drenikovo. Pa da Sova še do danes ni ugotovila, kako so jima Hrvati prisluškovali, je tudi precej škandalozno.

In čisto za konec.

Na HRT sem gledal integralen posnetek nekajminutne izjave premiera Plenkovića po razglasitvi. Zelo kultiviran gospod. Morda je tudi to pomagalo, da sem ga poslušal zbrano od začetka do konca in da sem kljub jezikovnim razlikam vse razumel.

Slovenskih politikov ne morem poslušati nekaj minut, ne da bi mi padla koncentracija. In tudi če mi nekako ne pade, ni to nobena garancija, da bom sploh točno razumel, kaj so povedali ali hoteli povedati.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE