Oprosti mi, papež: 24. maj naj postane mednarodni dan potizze!
Imam prismojen, a za promocijo Slovenije pomemben in praktičen predlog: razglasimo 24. maj za mednarodni dan potice. Do naslednjega leta imamo dovolj časa, da to realiziramo.
Zakaj ravno 24. maj?
Čeprav gre skorajda za lanski sneg, se gotovo še spominjate, kako smo pred dobrimi tremi tedni spremljali dramatično komunikacijsko dogajanje v zvezi s pizzo in potico.
Tega dne je v Vatikanu papež Frančišek namreč sprejel Donalda in Melanijo Trump.
Tako rekoč trio fantasticus: pontifex maximus, pater familias americanae in mater dolorosa slovenica!
Sveti oče je prvo damo med avdienco vprašal, ali daje možu jesti potico. (Moja pripomba: papež je hudomušno namigoval na Trumpovo korpulentnost, česar pa svetovni mediji niso opazili ali vsaj ne izpostavili.)
Po prvotnem poročanju je FLOTUS na njegovo vprašanje smehljaje odgovorila: “Pizzo?” — kot da papeža ne bi dobro slišala ali razumela ali kot da se ji niti ne bi zdelo mogoče, da Frančišek omenja slovensko nacionalno pecivo.
Rode kot dopisnik
No, če natančno prisluhnete posnetku, boste slišali, da je definitivno rekla “potica”.
Bog je naravnost blagoslovil medije s tem trivialnim pripetljajem, da se jim ni bilo treba posvečati bolj resnim, političnim aspektom srečanja — če je v tem sploh kaj več kot zgolj protokolarnega —, kakršen je obisk predsednika ZDA pri Svetem Sedežu.
O pripetljaju je prvi poročal The Guardian in s tem naredil Sloveniji in pecivu samemu velikansko reklamo. Seveda pa tudi uslugo slovenskim medijem, ki so v nadaljevanju dneva začeli tekmovati, kdo bo bolj ponosen na Melanijo in na potico.
Najbolj zabavno med domačimi odmevi na vatikansko žegnanje potice je bilo to, da se je kot dopisnik izkazal nihče drug kot kardinal Rode. Takole je med drugim povedal:
“Srečali smo se z zelo dostojanstveno, elegantno in hkrati preprosto damo, ki se zaveda svojih odgovornosti in je vseeno zelo, zelo preprosta in prijazna. Rekel sem: ‘Gospa Melanija, veliko ste naredili za Slovenijo, veliko in ponosni smo na vas.’ Rekla je: ‘To gre v zgodovino.’ Dejal sem ji: ‘Vidite, na tem mestu morate videti tudi [svoje] talente, ki so veliki, ampak tudi Božji prst je tukaj. Bog vas je hotel na tem mestu.’ In za konec sem ji še prišepnil nekaj, [česar] pa ne bom povedal. Hvala lepa.”
Stari tračar je z nami delil tudi to, da se je Melaniji pohvalil, da pozna župnika, ki jo je krstil.
Zakaj bi ljudi matrali z angleškimi ali ameriškimi fonetičnimi berglami kot “po-tee-tsa”? Preden bomo nekaj milijard ljudi naučili, da se v slovenščini C pred A izgovarja kot C in ne kot K, bo na svetu že zdavnaj zmanjkalo orehov, maka ali pehtrana.
Dan na dan
Zdaj pa končno k mednarodnemu dnevu potice.
Verjetno poznate dan Zemlje (23.4.) in dan boja proti aidsu (1.12.) in še kakšnega. Toda obstajajo tudi smešni “prazniki” vsega živega od hrane do česarkoli, kar se kdo spomni: recimo dan ocvrtih rib s pomfrijem (2.6.), dan čokoladnih makaronov (3.6.), dan objemanja mačk (4.6.), dan klobas v rolicah (5.6.), dan ruščine (6.6.), dan Racmana Jake (8.6.), dan ledenega čaja (10.6.) in tako naprej po koledarju do dneva stranišč (13.11.) in dneva slanine (30.12).
Kot vidimo, iniciatorji še posebej radi z dnevom tega in tega počastijo neko jed.
Zakaj ne bi skratka uvedli mednarodnega dneva potice in ga datirali na ta veliki dan, ko sta jo pred svetovno javnostjo popularizirala papež Frančišek in Melania Trump?
Potica je bila na meniju že 20. januarja 1961 ob inavguraciji Johna F. Kennedyja, vendar smo to pač zamudili.
Če prav razumem te dneve, jih lahko uvede kdorkoli. Tudi jaz ali magari Janez Bogataj. (Ta bi lahko s svojimi predlogi zasedel celoletni koledar.) Vse drugo je potem samo stvar spretnega marketinga.
-ca/-zza
Marketing pa je po svoje tudi jezik — ali vsaj pravopis. Kako naučiti tujce, da bodo prav izgovarjali besedo “potica”.
Domnevni nesporazum med Melanijo in Frančiškom mi je dal idejo: za mednarodno rabo popularizirajmo varianto potizza. Po zaslugi italijanske pizze namreč ves svet ve — neglede na materinščino —, kako izgovoriti dva Z-ja.
Zakaj bi ljudi matrali z angleškimi ali ameriškimi fonetičnimi berglami kot “po-tee-tsa”? Nima smisla. Ker preden bomo nekaj milijard ljudi naučili, da se v slovenščini C pred A izgovarja kot C in ne kot K, bo na svetu že zdavnaj zmanjkalo orehov, maka ali pehtrana.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v junijski številki revije Obrazi pod podobnim naslovom Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z uredništvom.