Slovenija gori! Franček Piromanček sprašuje: “Kje je zasilni izhod?”

Slovenija gori. Je v tem kaj simbolike, ki jo lahko povežemo z vročim političnim dogajanjem? Ali politika postaja takšna tema, da se lahko Slovenija vname leto dni pred volitvami?

Kaj je za nas državljane v resnici bolje? Da nam še eno leto gori pod nogami in nas kar naprej po malem peče? Ali naj končno že zares zagori, potem pa bomo z vso gasilsko silo, ki jo premoremo, pogasili to stanje in šli pač dodobra premočeni, vendar živi naprej?

Zadnje podatke meritev političnega stanja duha v Sloveniji bi se dalo razumeti tudi tako, naj ta hip še največja koalicijska stranka čim prej zakuri ogenj in pohiti s predčasnimi volitvami, sicer ji bo do pravih volitev zmanjkalo žara in s tem potrebnih odstotkov za vstop v parlament.

Ampak vrnimo se od simbolike nazaj k resničnim ognjem.

Hotel Jezero. Stanovanja. Kmetije. Skladišča. Kemis.

Letos je močno zagorelo že zgodaj: v začetku leta v Bohinju, v hotelu Jezero. Nadaljevalo se je kot pravo ognjeno leto. Kot da je nekdo aktiviral Agropopovega Frančka Piromančka — in to ravno v letu, ko na oder postavljajo muzikal o tej nekoč najbolj popularni domači skupini.

Gorelo je v zasebnih stanovanjih, na kmetijah, v delavnicah, podjetjih. Gasilci so letos ena najbolj obremenjenih javnih in prostovoljnih nacionalnih sil. 

Najbolj odmeva nesreča v vrhniškem Kemisu, ki je razkrila vso kaotičnost našega sistemskega in zalednega sistema, povezanega z varstvom okolja in ljudi.

Soočili smo se z realnostjo, da načrtov za delovanje pristojnih služb v takšnih primeri preprosto nimamo. Delitev in drobljenje pristojnosti na posamezna strokovna področja, ki nimajo enotne koordinacije, je razkrila značilno slovensko lastnost: kupčkanje, vrtičkanje, prelaganje odgovornosti z enega na drugega, pink-ponk in gordijske vozle, ki jih nihče ne more presekati.

Vedno je nekdo drug tisti, ki ni naredil tega ali onega. Vse pa na škodo ljudi. Briga državo za njene prebivalce. Načelo pristojnih je: “Glavno, da naša institucija ni nič kriva.” O odgovornosti pa nič.

Kemisova zgodba odpira vprašanje, kakšen je varnostni načrt Republike Slovenije ob morebitnih težavah naše jedrske elektrarne v Krškem. Če bi vlekli vzporednice s Kemisom, se nam ob resni katastrofi slabo piše. Pa tudi sosedom na Hrvaškem, verjetno tudi na Madžarskem in v Avstriji.

Obvoznica. Eko Plastik.

Tudi ta teden smo imeli dva odmevna požara. V torek sta bili nekaj ur zaprti zahodna in južna ljubljanska obvoznica proti razcepu Kozarje. Zagorel je star lesen poslovni objekt, ki ga je upravljalo več podjetij, ki je stal tik ob varovalni ograji obvoznice. Požar, ki se je širil proti avtocesti, je zajel protihrupno ograjo. Škode je bilo za nekajdesettisoč evrov. 

Zadnja zgodba pa je povezana s podjetjem ljutomerskim Eko Plastikom iz Ljutomera. Požar je izbruhnil v četrtek. Tako kot v primeru Kemisa so odgovorni hiteli poročati, da do večjega onesnaženja Ščavnice ni prišlo. Ker se je nad pogoriščem valil dim, so ljudem svetovali, naj do rezultatov meritev preventivno ostanejo v zaprtih prostorih, naj prostorov ne zračijo, če ni nujno potrebno, pa tudi otroci in bolni naj raje ostanejo v zaprtih prostorih.

Po besedah pristojnih je gorel parafin, pa tudi še neočiščene sveče, torej tudi plastika. Da se ne bi ponovi Kemisa, se je takoj odzvala ministrica za okolje in prostor in sporočila: “Prebivalci bodo takoj dobili ustrezne informacije.” Terensko koordinacijo je prevzel poveljnik Civilne zaščite, na teren pa so poslali tudi enote za spremljanje stanja zraka in vode.

Saubermacher

Naj bo nesreča še tako huda in tragična, vedno se nekomu odpre poslovna priložnost. Celo v vojnah je tako. V Saubermacherju, konkurenčnem podjetju za ravnanje z odpadki, so po zaprtju Kemisa opazili povečano povpraševanje s strani povzročiteljev odpadkov.

Seveda. Življenje gre naprej. Odpadki se kopičijo vsak dan, iz ure v uro.

A glej ga, zlomka! Ljutomersko podjetje Eko Plastkom je v lasti nekaj podjetnikov in družb, med njimi tudi podjetja Saubermacher.

Gre zgolj naključje, da zagori tudi objekt v lasti podjetja, ki bi lahko od nesreče v Kemisu profitiralo več poslov? V Sloveniji je prav vse mogoče.

Ali je kje kak varen izhod? Ali vsaj zasilni?

Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.