Britanska mladina ima dovolj Torijcev. Koga pa bodo volili SLO levičarji?

Britanci se bodo seveda že nekako znašli. Še vedno so se. Z imperijem ali brez, z brexitom ali z EU.

Tudi Konservativci se bodo. Še vedno so kapitalna stranka, samo kalkulirati ne znajo dobro zadnje čase. Theresa May se je s predlaganimi volitvami, od katerih si je obetala več politične moči, zaštrikala še bolj kot njen predhodnik Cameron, ki je domneval, da bo podložnike svoje šefice demokratično odvrnil od fantaziranja o izstopu iz EU.

In kdo bi si mislil, da bo Jeremy Corbyn — ki zgleda kot kak slovenski sindikalist v Varteksovi obleki: okej, pa tudi kot Bernie Sanders — mobiliziral nervozne na levo nagnjene volilce Laburistov. In še posebej mlade.

Britanske volitve pa nas podučujejo še o čem drugem: recimo o medijih, o ZDA, o Evropi — in tudi o Sloveniji.

Komercpolitkomisarska navodila

The Sun in še kakšen tabloid je pred volitvami tradicionalno napadal Laburiste oz. Corbyna kot levičarskega ekstremista, “prijatelja” teroristov itd. Seznam je impresiven. Tokrat nič manj kot kdaj prej.

Za izid referenduma o izstopu iz EU so si lastili vsaj toliko zaslug kot kakšen Farage, zdaj — dobesedno včeraj, čez noč — pa so krivdo za slab rezulat konservativcev prevalili na premierko, češ, WTF je pa pričakovala.

Pa saj tudi druga stran ni bila nič boljša. Tako sta izgledali četrtkovi naslovki The Suna in Daily Mirrorja. Na dan volitev.

Všeč mi je sicer britanska indolentnost do tega butastega kontinentalnega koncepta predvolilnega molka (v medijih), ampak vseeno si ne morem kaj, da ne bi pripomnil, da je to smetje vsake toliko dobro preleteti že zato, da človek vidi, kaj je v medijih res gnusno. V Sloveniji se nam včasih zdi, da so mediji na psu in da morejo še nižje, ampak v primerjavi s tem je to žal ali na srečo le otroški vrtec.

Mimogrede, ali (relativni) neuspeh Torijcev pomeni, da so tabloidi manj vplivni kot si domišljajo? Da jih sploh toliko ljudi ne bere? Ali vsaj ne sledi njihovim komercpolitkomisarskim navodilom?

Najbrž ne. Saj bodo še kdaj zmagali na volitvah. Mislim, njihov kandidat.

“Novi ameriški heroj”

Američani so precej iz sebe nad izidom britanskih volitev. Pozitivno. Skoraj navdušeni. Vsaj liberalni, do Demokratom prijazni del — na čelu s tako imenovanimi žalostnimi in pristranskimi mediji, ki ne marajo Trumpa.

Tako je v sredo Outline našel “novega ameriškega heroja” (“ki je na žalost 3000 milj stran”, New York Times pa je v docilnem komentatorskem newslettru predlagal Demokratom, da bi se morali zgledovati pri Laburistih in “ponosno levičarskem” Corbynu in nastopiti “s pogumnejšim sporočilom”, naslovljenim na “jezno mladino”.

Trumpov efekt

Ne samo jaz, ampak tako rekoč cel medijski svet se mora posipati s pepelom zaradi zmotnih napovedi, da bo Trumpova zmaga potegnila za sabo vzpon desničarstva. To se očitno ni zgodilo. Debelo smo gledali, ko naprej na Nizozemskem ni uspelo favoriziranemu Wildersu, potem pa še v Franciji Marine Le Pen. Zdaj pa se še Theresi May maje stolček.

Očitno se je zgodilo ravno obratno. Trumpov efekt ni to, da bi se politična krajina po njegovem zgledu in oportunistično začela premikati proti desni. Ne. Začela se je premikati proti levi.

“Zahtevamo!”

Corbynovi Laburisti so nagovarjali (zlasti) mlade s predvolilnim spotom, ki ga je režiral Ken Loach, in s sloganom “#WeDemand”.

Rezultati predvčerajšnjih britanskih volitev kažejo, da se je volitev udeležilo kar 72% volilcev, starih med 18 in 24 let — kar je nad generalno udeležbo, ki je bila malo več kot dvotretjinska.

Pred dvema letoma je na parlamentarnih volitvah volilo samo 43% mladih iz te starostne skupine, na brexit referendumu pa 64%. Možno je torej domnevati, da se je mladina mobilizirala.

To je seveda v nasprotju z uveljavljenimi domnevami o apatičnih milenijcih, ki jih nič več ne zanima, še najmanj pa politika.

Pa tudi to ni ni tako samoumevno, da je mladina bolj kot ne levo orientirana.

Koga bodo pa volili SLO levičarji?

Ni nujno, da se bo to poznalo tudi v Sloveniji.

Se bo mladina mobilizirala? Po mojem ne preveč intenzivno. Mladi levičarji bi že-že morda prilezli iz svojih lukenj, vendar ni jasno, koga bi pravzaprav volili. Združeno levico? No, ti niso ravno Laburisti — ali kvečjemu takšni, kot si jih predstavljajo tendenciozni desni tabloidi v Angliji. Drugih pa ni.

Razen če ne bodo nasedli kakšnim kvazilevičarjem, ki se bodo glasovom in mandatom na ljubo brez kakšnega posebnega programa deklarirali za leve zgolj v tem smislu, da so pač proti Janši, Primcu in Ljudmili.

Ti pa vendarle ne bodo dobili toliko, kot si sami obetajo in kot se njihovi nasprotniki bojijo.