Prav, potem pa nič. Pa naj bo referendum o Drugem tiru!

2.6.2017 / 06:08 1 komentar
Cerar je s povišanim glasom rekel, da ga javno nasprotovanje ne moti. Da mu je vseeno, če bo samo še dva meseca premier.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Triurni sestanek med predstavniki Vlade in koalicije ter upokojenimi uglednimi gospodarskimi predstavniki Zveze društev upokojencev (ZDUS) in tremi člani Sveta za civilni nadzor nad projektom Drugi tir je bil dober PR manever vlade. Predsedniku vlade je ponudil priložnost, da je na televiziji povedal:

“Danes smo se ponovno sestali s predstavniki civilne iniciative[,] vodstvom [ZDUS] in zelo uglednimi nekdanjimi gospodarstveniki Slovenije, ki smo jim več ur pojasnjevali vse spektre tega. In na koncu so rekli: res je — zdaj ali nikoli.”

Cerarjeva izjava je čista manipulacija. Sugerira namreč, da je Vlada prepričala upokojene gospodarstvenike in civilno družbo, da so njeni načrti za izvedbo gradnje in financiranja Drugega tira pravilni in da njene načrte zdaj podpiramo.

Pa jih ne. Vladnih načrtov nihče od nas ni podprl.

Bodimo korektni in konkretni

Vlada na tem srečanju ni postregla z nobeno informacijo, ki je ne bi že poznali. Niti niso dali nobene zaveze, da bodo projekt in stroške racionalizirali in omogočili boljši nadzor.

Lahko da je bil kdo od udeležencev, ki doslej ni bil dobro informiran, zadovoljen, ker so si predstavniki vlade vzeli čas za prijazno pojasnjevanje.

Vendar ta sestanek ni prinesel nobenega napredka.

Toda bodimo korektni in konkretni glede tega, kaj se je včeraj na srečanju s predstaviki vlade — razen kurtoaznega pogovora — v resnici dogajalo.

Kaj smo torej slišali — razen splošnih pojasnil in poudarjanja strateškega pomena projekta (kar so pobrali iz mojih objav v zadnjih letih, ko sem Drugemu tiru takrat še nenaklonjeno vlado prepričeval o nujnosti projekta) — novega? In česa nismo slišali?

Kaj smo iz njih izvlekli

Kolegu je po dveh urah in pol pogovora uspelo iz Metoda Dragonje (2TDK d.o.o.) izvleči informacijo o vrednosti investicije: “manj kot milijardo evrov, brez DDV”.

To smo sicer vedeli že dolgo, znesek sem uporabljal v svojih izračunih. Gre za 980 milijonov evrov po rednih cenah.

Meni pa ni uspelo dobiti pojasnila, zakaj je v finančni konstrukciji potrebna Madžarska, čeprav to ni nikjer zahtevano v razpisnih pogojih tega blending razpisa.

Iz na srečanju povedanega pa je postalo jasno, da je to “javno-javno partnerstvo” z Madžarsko slovenska pogruntavščina in da predstavniki naše Vlade v Bruslju to zdaj prodajajo kot primer dobre prakse.

Skratka, v partnerstvo z Madžarsko nas nihče ne sili. Vlada sama si je to omislila.

Ampak še vedno ni jasno, zakaj.

Na srečanju nam ni uspelo izvedeti, po kakšnih pogojih naj bi Madžarska sofinancirala projekt. Slišali smo samo že večkrat ponovljene floskule, da Madžarska ne more vstopiti v lastništvo Luke. Potrdili so samo, da teh pogojev še ne poznajo, ker se morajo o tem še pogajati.

Ali drugače rečeno: povedali so, da si bodo od Orbána izposodili 200 milijonov evrov, ne da bi poznali pogoje posojila (kapitalske udeležbe).

Fiskalne razmere

Potrdili pa so, da so “donos” na madžarski vložek (obresti na kredit) — kar tudi že dolgo vemo — ovrednotili po 4,5% letno. Po novem pa naj bi bilo novo pogajalsko izhodišče, da mora biti obrestna enaka mera kot pri EIB kreditu.

Vendar je to samo pogajalsko izhodišče. Ni pa jasno, zakaj bi Madžarska, ki se zadolžuje na finančnih trgih po 6% in več na 30 let, pristala na donos v višini samo 1%. Kdo pri zdravi pameti bi kaj takšnega naredil? Razen seveda, če se v ozadju ne skriva še kak vezani posel, za katerega ne vemo.

In prav te informacije Vlada ne dá in ne dá. Na vprašanje, ali ima vlada “plan B“ — torej izračune, kaj bi izločitev Madžarske iz finančne konstrukcije pomenila za javne finance —, sem dobil odgovor, da takšnih izračunov niso delali.

Naj dodam, da sta se od lani, ko je bila finančna konstrukcija postavljena, gospodarska situacija in proračunska situacija bistveno izboljšali. Ključni proračunski dokument za EU, Program stabilnosti 2017 iz aprila letos kaže, da se bo letošnji primanjkljaj v proračunu zmanjšal za 0,8% več (na –0,8% BDP), kot je predvideval lanski program stabilnosti. V letih 2018 in 2019 se bo zmanjšal še za 1,4% več, kot je bilo predvideno lani, že leta 2019 pa bo Slovenija imela presežek.

To pomeni, da so se fiskalne razmere bistveno izboljšale in da v primeru izločitve Madžarske iz finančne konstrukcije Vlada ne bi imela nobenih težav, če bi to nadomestila z zadolžitvijo na finančnih trgih. S tem bi namreč porabila samo četrtino nepredvidenega izboljšanja stanja javnih financ.

Včeraj je Cerar znorel, ko sem omenil, da vlada nima posluha za interese ljudi in lokalnih skupnosti. Omenil sem primer Magne Steyr, nesmotrno prodajo NLB za bagatelo in javno nasprotovanje načrtom glede gradnje in financiranja Drugega tira. Povedal sem, da bi Vlada morala prisluhniti ljudem in se jim približati z ustrezno spremenjenimi načrti.

1,2 od 5

Razšli smo se z mlahavim načelnim dogovorom, da se še morda kdaj sestanemo in pogovorimo.

Če sumiram dosednja “usklajevanja”, lahko ugotovim, da so delno pristali samo na 1,2 zahteve od skupaj petih, ki smo jih na začetku predstavili. In sicer:

  • Znižanje vrednosti naložbe v sodelovanju z neodvisno stroko. Vlada še vedno noče posredovati obljubljenih podatkov o projektantskih popisih za predor T1, na podlagi katerih bi naša tehnična inženirska skupina izračunala možne prihranke in kar bi kasneje aplicirali na ostale predore in odseke).

Ocena uresničenega: 0

  • Sprememba načrta iz enotirne proge v dvotirno in izgradnja treh največjih vzporednih servisnih predorov v polnem profilu. Vlada je na to pristala že na prvem sestanku.

Ocena uresničenega: 1

  • Izločitev Madžarske iz finančne konstrukcije in njena nadomestitev z javno zadolžitvijo na tujih finančnih trgih ali doma z izdajo infrastrukturnih obveznic. Vlada se o tem eksplicitno noče pogajati.

Ocena uresničenega: 0

  • Izločitev 2TDK d.o.o. kot investitorja in ukinitev ali priključitev Darsu ali SŽ Infrastrukturi. Tudi o tem se vlada eksplicitno noče pogajati.

Ocena uresničenega: 0

  • Izboljšanje demokratičnega nadzora nad projektom in vključitev člena, da investicijski program in finančni načrt potrdi DZ namesto vlade (naš 48. člen). Izboljšanje neodvisnega nadzora nad projektom z ustanovitvijo posebne nadzorne komisije (naš 44a. člen). Vlada je vključila samo enega člana civilne družbe v projektno-tehnični svet, kar pa je posvetovalno telo ministra in ne nadzorni organ. Vlada se tudi pogovarja s Transparency international glede sklenitve tako imenovanega “integrity pacta”. To smo ji predlagali konec aprila.

Ocena uresničenega: 0,2

Samo še dva meseca? Tudi prav.

Včerajšnji pogovor z vladnimi predstavniki je pokazal — kot sem napisal že pred dvema tednoma —, da Vlada še vedno ne dojame, da bi se lahko izognila referendumu, če bi spremenila najbolj problematična določila svojega zakona.

Vendar je vladna taktika drugačna. Javno nasprotovanje je ne moti.

Včeraj je Cerar znorel, ko sem omenil, da vlada nima posluha za interese ljudi in lokalnih skupnosti. Omenil sem primer Magne Steyr, nesmotrno prodajo NLB za bagatelo in javno nasprotovanje načrtom glede gradnje in financiranja Drugega tira. Povedal sem, da bi Vlada morala prisluhniti ljudem in se jim približati z ustrezno spremenjenimi načrti.

Vendar je Cerar s povišanim tonom povedal, da javna nasprotovanja vedno obstajajo, da ga ne motijo in da mu je vseeno, tudi če bo samo še dva meseca predsednik vlade.

Kaj pomeni referendum

Prav. Če hoče Cerar delovati proti jasno izraženi ljudski volji, je to njegova izbira in odločitev.

  • Moja izbira in odločitev ter izbira in odločitev državljank in državljanov pa je, da se škodljivemu vladnemu ravnanju upremo z vsemi demokratičnimi sredstvi. To je naša pravica in dolžnost.
  • V konkretnem primeru to pomeni, da prispevam svoj podpis k zahtevi po razpisu referenduma o vladnem Zakonu o Drugem tiru.
  • Ob tem želim poudariti naslednje:
  • Pri odločitvi o podpisu gre za moje osebno stališče, ne za stališče Sveta. Glede tega se bo vsak član odločil po svoji vesti.
  • Prispevati podpis za razpis referenduma ne pomeni strinjati se z zahtevami Vilija Kovačiča in stranke SDS, prav tako pa tudi ne s projektnimi idejami dr. Duhovnika. Gre samo za nasprotovanje vladnemu zakonu, ki je škodljiv. Padec zakona na referendumu ne bi pomenil, da Drugega tira ne bomo gradili, temveč da ga bomo gradili brez skrivnostnega in nejasnega sodelovanja Madžarske in z Republiko Slovenijo kot investitorjem namesto podjetja 2TDK d.o.o. (kot je že javno povedal minister Gašperšič v Dnevniku).
  • Padec ZIUGDT pomeni samo to, da bo vlada prisiljena graditi Drugi tir bolj transparentno in bolj racionalno kot pa načrtuje zdaj.

Svoj podpis sem skupaj s poslancem Andrejem Čušem in še z nekaterimi kolegi oddal včeraj dopoldne na Upravni enoti Ljubljana.


OpombaTekst je bil objavljen v sredo, 31. maja 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Zakaj bom dal svoj podpis za referendum o zakonu o drugem tiru. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE