RTV Slovenija se požvižga na pravice invalidov

30.5.2017 / 06:08 1 komentar
Vodstvo, koordinatorka, pristojni ministri v 12 letih niso naredili skoraj nič, čeprav je SLO podpisala vse deklaracije.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Koalicija za dostopnost informacij in komunikacij je na ministra za kulturo Antona Peršaka naslovila pobudo za izboljšanje dostopnosti do avdiovizualnih medijskih storitev za invalide.

Pristojni že vrsto let ignorirajo izvajanje zakonodaje o dostopnosti storitev. Ni jim mar za opozorila o nespoštovanju zakonodaje, mednarodnih obveznosti in kršenju temeljnih človekovih pravic. Nazadnje so na MK ignorirali pobudo koalicije organizacij in uglednih posameznikov, ki zastopajo večdesettisoč državljanov. Odzvali so se šele po dveh mesecih, ko smo nanje naslovili novinarska vprašanja. Poslali so samo skopo pojasnilo v zvezi s spremembami direktive o avdiovizualnih storitvah, do drugih, za državljane bistveno bolj perečih zadev, pa se niso opredelili.

S to ignoranco, značilno tudi za ministrico Anjo Kopač Mrak, pristojno za invalidsko varstvo, znatnemu delu prebivalcev Slovenije eklatantno kršijo človekove pravice. Politikom dajejo potuho tudi osrednji državni mediji, ki o tem sploh ne poročajo.

Televizija ostaja nedostopna

Koalicija najvplivnejših invalidskih organizacij si prizadeva, da bi bile televizijske vsebine in storitve videa na zahtevo prilagojene tako, da bi jih lahko gledali tudi gledalci z okvarami vida in sluha ter motnjami branja, gibalno in kognitivno ovirani ter osebe s težavami duševnega zdravja.

Poleg invalidov imajo težave pri dostopnosti do programskih vsebin tudi starejši, ki se soočajo s pešanjem vida, sluha in kognitivnih funkcij.

Danes je le manjši delež televizijskih vsebin in video storitev prilagojen in dostopen vsem slovenskim gledalcem. Po ocenah koalicije je diskriminiranih okrog 20% prebivalcev. Ti so družbeno izključeni in ne morejo enakopravno dostopati do programskih vsebin, ki so zanje najpomembnejši del avdiovizualnih medijskih storitev.

Koalicija je ministra pozvala, naj prične z izvajanjem že zdavnaj sprejete zakonodaje in mednarodnih obveznosti države. Čim prej mora pripraviti jasen pravni okvir za zagotavljanje dostopnih storitev, ki vključujejo podnapise za gluhe in naglušne, branje podnapisov in zvočne opise za slepe in slabovidne, interpretacijo v slovenskem znakovnem jeziku za gluhe ter prilagoditve za druge osebe z motnjami branja.

Podpreti bi moral tudi predloge sprememb Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah za boljšo dostopnost storitev na evropski ravni, ki jih je podala koalicija.

Spodbuden zakonski okvir

Slovenija se je že leta 2005 zavezala, da bo zagotovila dostopnost televizijskih programov. Takratna vlada je sprejela Nacionalne usmeritve za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij za invalide. Cilj je bil zagotoviti polno dostopnost do konca leta 2015 vsaj pri dnevno informativnih, znanstvenih in drugih izobraževalnih televizijskih oddajah RTV Slovenija.

Na tej osnovi so bili sprejeti obdobni akcijski programi. Za nadzor nad izvajanjem aktivnosti RTV Slovenija je pristojno Ministrstvo za kulturo.

Na podlagi Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1) je Programski svet RTV Slovenija leta 2006 imenoval Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide, ki obravnava uresničevanje razširjanja programskih vsebin, namenjenih gluhim in slepim v njim prilagojenih tehnikah, ter predloge in uresničevanje programske zasnove v delu, ki se nanaša na vsebine za invalide. Odbor tudi obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi s programskimi vsebinami, namenjenimi invalidom.

Leta 2008 je Slovenija med prvimi ratificirala mednarodno Konvencijo o pravicah invalidov. Zavezala se je, da bo invalidom brez vsake diskriminacije zagotovila polno in enakopravno dostopnost do informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, pa tudi sodelovanje v kulturnem življenju in dostopnost do kulturnega gradiva in dejavnosti.

Državni zbor je leta 2010 sprejel še izvedbeni Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki določa temeljne cilje, ukrepe in roke za dosego ciljev na posameznih področjih življenja. Rok za prilagoditev storitev je bil konec leta 2015. 

Na podlagi zakona je bil ustanovljen Svet za invalide, ki naj bi spremljal razvoj in izvajanje programov ter spodbujal in spremljal izvajanje Konvencije o pravicah invalidov.

Zakonodaja, ki je ne spoštuje niti država

Dvanajst let po sprejetju prvih ciljev dostopnosti programskih vsebin je jasno, da je RTV Slovenija dosegla zastavljene cilje samo v zelo omejenem obsegu.

Letna poročila razkrivajo, da temu ne posveča potrebne pozornosti. Ne zagotavlja niti preglednih informacij o napredku in višini sredstev za prilagoditve programskih vsebin. Finančna sredstva, ki jih namenja za zagotavljanje dostopnosti, pa so nesorazmerna z deležem gledalcev, ki prilagoditve potrebujejo.

Podobno nepregledno in zamegljeno je poročanje v poročilih o izvajanju akcijskih programov in Konvencije o pravicah invalidov. RTV Slovenija ciljev že vrsto let ne dosega, Ministrstvo za kulturo pa tega ne problematizira. Kot da cilji niso pomembni in kot da razlogi, zakaj niso doseženi, nikogar ne zanimajo. Državljane še kako zanima — in pravico imajo izvedeti —, zakaj javni zavod zakonskih obveznosti ne izpolnjuje, jih diskriminira in krši njihove ustavne pravice.

Ministrstva in organi, ki jih je imenovala vlada, svojih nalog ne opravljajo. S tem prikrivajo slabo stanje in ignoranco politike, ki že šest let zamuja s sprejetjem izvedbenih aktov o dostopnosti storitev ter s prilagoditvijo medijske in druge področne zakonodaje. Zaradi tega na vseh ravneh šepa nadzor nad izvajanjem zakonodaje in mednarodnih obveznosti.

“Koordinacija”

Podrobnejši pogled na delo RTV Slovenija kaže še manj obetavno podobo. Programski odbor je leta 2006 sprejel smernice in akcijski načrt za vključevanje invalidskih vsebin v programe RTV Slovenija. Oba dokumenta do danes ostajata večinoma neuresničena.

Informacije razkrivajo, da vodstvo prek zaposlenih — sedanjih in nekdanjih — izvaja pritisk na člane odbora in jih zavaja z nepopolnimi in enostranskimi informacijami.

Stanje se je še poslabšalo, ko je Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide leta 2015 sprejel odločnejše zahteve glede dostopnosti, s katerimi pa se koordinatorka vsebin za osebe z oviranostmi Mateja Vodeb ni povsem strinjala. Še zlasti odločno je nasprotovala interpretaciji — ki so jo člani odbora povzeli po zunanjih strokovnih mnenjih —, češ, ZIMI ne določa jasnih ciljev, zato si jih RTV Slovenija lahko postavi sama.

Za izpolnjevanje zakonskih obveznosti ter za neodvisno in nepristransko odločanje morajo biti člani Programskega odbora celovito informirani — vendar jim koordinatorka ne daje vseh potrebnih informacij. Zato si tudi ne morejo ustvariti celovite slike o napredku in stanju glede dostopnosti.

Še bolj nedostojno pa je prizadevanje koordinatorke, da posamezniki in organizacije prenehajo pisati pisma s pripombami in pritožbami glede nedostopnosti programov varuhu pravic gledalcev in poslušalcev ter na druge naslove. Pisma po mnenju Vodebove dajejo napačen vtis, “da RTV krši zadeve, da nič ne stori za invalidske vsebine, da se nič ne premakne oz. zelo počasi.” 

Število pritožb, ki jih objavlja varuh oz. varuhinja, je po mnenju svétnikov že tako ali tako manjše od dejanskega števila pritožb. Pa še to je očitno preveč. Namesto preglednega poročanja se Vodebova zavzema za nejavno dogovarjanje z invalidskimi organizacijami. Te pa so lahko talke RTV Slovenija, saj so  v podrejenem položaju — kot denimo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki z RTV poslovno sodeluje pri ustvarjanju programa.

Pritiski na nevladne organizacije in strokovno javnost

Pritiski na člane Programskega odbora so vrh dosegli po panelu o dostopnosti, ki ga je lani jeseni organiziral Programski svet. Zaključki pritrjujejo ugotovitvam, da RTV Slovenija sicer poskuša “po najboljših močeh” zagotoviti dostopnost svojih programskih vsebin, vendar tega ne počne sistematično, nima postavljenih jasnih ciljev, zato njihovega doseganja tudi nihče ne more celovito spremljati. 

Vodstvo RTV Slovenija se je nedostojno odzvalo (kar je delno povzeto v odzivu, op. avt.) na strokovni prispevek, ki je opozoril na dejstva, ki jih na Kolodvorski poskušajo na vsak način prikriti — torej na prepočasen napredek, odsotnost podatkov o deležu dostopnih programskih vsebin in morebitno poglabljanje diskriminacije, pogojeno s tehničnimi rešitvami.

Obravnavo omenjenega prispevka je vodstvo RTV celo vsililo Programskemu odboru. Ta bi se po mnenju pomočnika generalnega direktorja Mateja Žunkoviča moral opredeliti do usmeritev v zvezi s primernostjo izbranih tehnoloških rešitev.

Pod pritiskom člana Programskega odbora Tomaža Wrabra, nekdanjega uslužbenca RTV Slovenija, da je mnenje treba ostro obsoditi, je Programski odbor sprejel sklep, da ostro zavrača način pisanja, ki da škoduje naporom RTV Slovenija, da bi programe naredili dostopne.

Sporna odločitev je bila izsiljena. Odločanje o tovrstnih zadevah sploh ne sodi med pristojnosti Programskega odbora, vodstvo RTV Slovenija pa je člane tudi zavedlo, ker jih z zadevo ni celovito seznanilo. Poleg tega so nekateri člani v odgovorih na novinarska vprašanja povedali, da niso strokovnjaki, ki bi o tehničnih in pravnih vidikih dostopnosti lahko kompetentno odločali. V pisanju, do katerega so se opredelili, pa da niso videli nič spornega. Zdi se, kot da invalidnost sama po sebi ni zadostna ovira.

Kako naprej

Novo vodstvo RTV Slovenija ne obeta korenitejših sprememb. Novi generalni direktor Igor Kadunc pred imenovanjem ni predstavil programskih načrtov v zvezi z dostopom za invalide. Njegov predhodnik Marko Filli ostaja na visokem položaju (kot pomočnik generalnega direktorja). Na položaju ostaja tudi koordinatorka vsebin za osebe z oviranostmi Mateja Vodeb. Zato se dosedanje usmeritve na področju dostopnosti najbrž ne bodo bistveno spreminjale.

Koordinatorka — ki ni invalidka — v imenu invalidov vodi politiko RTV Slovenija, ki največkrat ni v njihovem interesu. Če bi na Kolodvorski želeli pozitivne spremembe, bi morali upoštevali geslo Evropskega invalidskega foruma: “Nič o invalidih brez invalidov.”

Mesto odgovorne osebe za dostopnost bi morali zaupati osebi z izkušnjo invalidnosti, dovzetnejši za potrebe invalidov. Novi generalni direktor je pred izzivom. Samo od njega je odvisno, ali bo RTV Slovenija za vse gledalce zagotovila uresničevanje temeljnih človekovih pravic in enakopraven dostop do programskih vsebin.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE