Kranjska klobasa, klobasanje, klobasarjenje in slovenska zgodovina

26.5.2017 / 06:08 Komentiraj
Kako je možno, da je tako pomembno temo kot kranjsko klobasanje literarno in raziskovalno nekdo obelodanil šele danes?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Če pišeš poročilo s predstavitve knjige Kranjsko klobasanje, bo vse zapisano preskromno klobasanje v primerjavi s knjigo. In to v knjigi, ki se sklicuje na komplete slovenski dnevni tisk in njegovo zgodovino.

Na ves klobasarski humor, ki je slovel že pred 2. svetovno vojno in še nekaj desetletij po njej — najmanj pa v demokraciji in samostojni državi. Ljudem danes niti za klobasanje ni več veliko mar.

Slovenci imamo redek privilegij, da lahko klobasamo na tako izviren način, kot je izvirna, samo naša, v EU patentirana in evidentirana kranjska klobasa. Kar pomeni, da smo vsaj eden od najbolj razvitih, če ne celo najbolj razvit narod na svetu.

Kajti narod, ki ne zna klobasati, nima ne soli ne duha, ne jeze ne humorja, ne veselja ne žalosti. Ne zna ne jesti ne piti.

Skratka, klobasanje je vir vseh navdihov, potreb in sprostitev.

Poleg tega ne poznam Slovenca, ki ne bi rad klobasal. Kaj šele takega, ki tega ne bi znal.

Zakaj šele danes?

Kranjsko klobasanje je naš najbolj množični šport. Bolj množičen kot smučanje, kolesarjenje, gobarjenje, pohodništvo… Kranjsko klobasanje je stilno vrhunski žanr, ki ima svoj hitri začetek, dolgo ekspozicijo, še daljši crescendo in negotov, nepredvidljiv konec — pri katerem niti mrtvi niso izključeni. Klobasanje je življenjska lepota, zdravje, optimizem in sreča, kakršnih ne daje noben politični sistem, država ali vera.

Kako je potem možno, da je tako pomembno temo, kakršna je kranjsko klobasanje, literarno in raziskovalno relevantno nekdo obelodanil šele danes?

Odgovor se skriva v tem, da gre za neskončno temo s še vedno nejasno etimologijo. Ta najbrž sega v čas razcveta kranjske klobase, torej v zgodnje 19. stoletje.

Kot vemo, France Prešeren še ni znal klobasati — kar pomeni, da kranjske klobase še ni poznal. Drugače je bilo z Janezom Trdino. On je tako klobasal, da je celo v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev cenzuriran.

No, saj je tudi Prešeren, vendar je on kvantal — kar je redka varianta klobasanja, ko izgubiš rdečo nit in potrebuješ nov zagon.

Kaj je z nami narobe?

Ko ljudstvo neha s kranjskim klobasanjem, se je res treba vprašati: Kaj je z nami narobe?

Avtor Jernej Mlekuž se tega ne sprašuje. On samo ugotavlja. Od začetka do konca, od nazaj do naprej in postrani. On ve, da je špricanje maščobe iz kranjske klobase več od rezanja pustega dunajskega zrezka, pri katerem res ne moreš ničesar sklobasati.

Začuda nam ob vseh tekmovanjih in iskanju najboljših kranjskih klobas manjka narodno ali celo mednarodno tekmovanje v kranjskem klobasanju. To bi moralo potekati a vista. Brez not. Direktno na odru in pred publiko.

In kaj je še hujšega od Kranjskega klobasanja? Kranjsko klobasarjenje. In katera je najvišja kategorija? Slavoj Žižek.

Urednik Beletrinine zbirke Koda Aleš Šteger bi lahko organiziral tekmovanje v kranjskem klobasanju ali celo klobasarjenju na Ptuju na festivalu Poezije in vina. Sicer ni gastronomski strokovnjak kot Mlekuž, ampak saj se rad in hitro uči.

Dr. Jernej Mlekuž je na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici doktoriral na temo bureka. Raziskovalno se posveča teoriji in metodologiji migracijskih študij, kulturnim vidikom migracijskih procesov, materialni kulturi, družbeni prostorskosti, medijskim študijam, epifenomenom in rečnim pretokom.

O knjigi

“Kranjska klobasa piše slovensko zgodovino (tudi) z madeži, ki jih je pustila v slovenskem časopisju — po besedah Ivana Prijatelja ‘instrumentu, ki je pri kulturnem in civilizacijskem preporodu slovenskega ljudstva v narod […] igral glavno vlogo’.”

“Nekateri veliki možje — in sem ter tja tudi kakšna ženska — in dogodki so grdo popackani z madeži od kranjske klobase. Teme kot narodna prebuja, politično nategovanje, nabiranje novcev, kulturniško šopirjenje, duh revolucije in konec zgodovine so kot meso in mast v črevi za kranjsko klobaso stisnjene v posamezna obdobja: avstro-ogrski čas, prva in druga Jugoslavija in samostojna Slovenija. Knjiga predstavlja iskrivo, analitično prodorno in metodološko fundirano, hkrati pa nadvse kratkočasno in mestoma šokantno analizo naroda skozi duha kranjske klobase oziroma nacionalne jedi, ki je Slovenijo ponesla v vesolje. Razkrivanje pomenov kranjske klobase in njihovih sprememb lahko torej beremo kot opis slovenske družbe in kulture na osnovi eksemplaričnega primera analize materialne kulture.”


Jernej Mlekuž: Kranjsko klobasanje. Slovenska zgodovina, kot jo pišejo packe kranjske klobase na časopisnem papirju. Založba Beletrina (zbirka Koda), 2017. 206 strani, ISBN: 978-961-284-273-4, 24€. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE