Kakšna spletna stran pa je to, če nima sekcije o kulinariki?

Moj kuharski favorit zadnja leta je Matija iz Kort. Dela nekaj občudovanja vrednega. Kupiti dobro ribo ali drag kos uležanega mesa in ju skuhati ali speči ni prav pogumno kuharsko dejanje. Kupiti modro ribo in slabše kose govedine in iz njih narediti specialitete pa je nekaj posebnega.

Vsa zelenjava in začimbe so z njegovega vrta ali iz gozdov in travnikov v okolici.

Matija je zaslovel po tem, da je privabljal goste na najbolj staromoden, ampak učinkovit način. Od ust do ust. Nekdo pride k njemu jest, ga priporoči prijateljem, ti pa ga priporočijo naprej. V manj kot dveh letih si je ustvaril velik krog ljubiteljev, ki zdaj pogrešajo njegovo gostilno v Luciji.

Če te ima kuhar rad

V Trstu je zdaj ista zgodba. V dobrem mesecu dni je iz znanega bistroja, kjer so gostje naročali sendviče in solate, naredil eno najbolj priljubljenih tržaških gostiln. Brez slovenskih gostov.

Matija je originalen in dober kuhar. Priporočam ga vsakomur in si ne znam predstavljati, da bi razočaral.

Aja, pa ne računajte na njegovo pomoč pri izbri vina. Pri tem boste prepuščeni sami sebi. Kar se mene tiče, še bolje.

Obstaja pa še drug tip gostiln, kjer lahko dobro ješ samo, če te ima gostilničar ali kuhar rad. Takšnih je po Sloveniji kar nekaj. Od znane priljubljanske gostilne, kjer del vašega računa pogosto plačajo tujci za sosednjo mizo, pa do nove obalne gostilne, ki jo je pogumno odprl lokalni ribič, ki ni hotel več prodajati rib, ki jih je nalovil.

Pri njem lahko jeste super ribo — ampak samo, če jo ima. Mogoče je že vse prodal. Mogoče je bila prejšnji dan burja in ni mogel loviti. Mogoče mu niste simpatični.

Subjektivni izbor

Tako subjektiven kot izbor kuharjev je lahko samo še izbor glasbe, ki jo poslušamo. Vsakdo ima svoje mnenje, kaj je dobro in kaj času primerno.

Katera gostilna ima najboljšega ocvrtega piščanca? Lahko se pogovarjamo samo o tem, katera je druga najboljša. Prvo mesto nesporno pripada Stari Lipi pod Pohorjem.

Katera ima najboljši dunajski zrezek? Odkar so zaprli gostilno v Črnivcu na Gorenjskem, zame ni več zmagovalca.

V to gostilno ni bilo dobro zahajati med 17. in 19. uro, ker je gospodarica kot ljubiteljica telenovel takrat hodila na tečaj španščine — pa seveda tudi ne v času poletov v Planici ali velikošmarenske maše na Brezjah. Gospodarica ni marala gneče in avtobusnih turistov.

Bila je tudi ena izmed prvih, ki je pogruntala, da lahko streže tudi zelo tanke dunajce, če so le dobro spečeni in če gledajo čez krožnik, ker tako vedno ostane še kak kos za domov.

Kot sta rekla Luka Novak in Valentina Smej Novak na sinočnji predstavitvi svoje najnovejše kuharske knjige, je hrana več kot samo “lačen sem, jedel bi”. Kaže na način življenja in lahko povezuje ljudi bolj kot včasih glasba ali knjige. Pa čeprav je naslov njune zadnje knjige Hrana. Taka, kot je.