Približujejo se naše predsedniške volitve. Imate pripravljeno odkljuknico?
Povsem možno je, da bo zgodovina potrdila, da je bil Trump vse, kar smo državljani sveta rabili, da se zberemo, streznimo, razmislimo, prevrednotimo in obrnemo zaskrbljujoče politične in tudi miselne trende v glavah ljudi. Mogoče se bo Trump izkazal kot darilo na poti k naslednjim presojam, kakšne predsednike držav si želimo.
Pravkar izvoljeni francoski predsednik Macron je Le Penovo po moji povsem laični oceni premagal še najmanj zaradi sebe. Deloma seveda zaradi zaradi nje same, še najbolj pa zaradi Trumpa.
Med vrsticami se je namreč dalo pri Le Penovi razbrati že znane trumpizme: Francija first, ograje zaradi beguncev in migrantov, rušenje starih zavezništev in še marsikaj, kar je krasilo in še vedno krasi Trumpova sporočila.
Tudi na osnovi spoznanj, ki prihajajo iz Amerike, so Francozi takšni predsednici rekli ne, hvala. Ne želimo se podajati v neznano in v politično osamo.
Nobenega tveganja
Negotovost je eden najbolj neprijetnih človeških občutkov. Ne vedeti, kaj bo jutri, to stanje omejenega védenja, je stresno in utesnjujoče. Osama pa je žalostno stanje odrinjenih in pozabljenih.
Tudi pravkaršnje volitve v najgosteje naseljeni nemški zvezni deželi Severno Porenje–Vestfalija so potrdile, da si Nemci želijo predvsem preverjenih in zanesljivih rešitev in da znajo filtrirati populistična sporočila.
Tako lahko namreč razumemo izid volitev, na katerih je premočno zmagala stranka CDU Angele Merkel. Čeprav se je na čelo SPD zavihtel sam nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz — in pogorel.
Če so te volitve napoved jesenskih zveznih volitev, potem je jasno, da Nemci ostajajo zvesti mami Angeli. Ker vedo, kaj lahko pričakujejo. Je stabilna, zanesljiva, povezovalna oseba. Išče kompromise in druge poti. Je vztrajna. Nobenega tveganja torej, nobenih presenečenj.
Za vodenje države moraš biti najprej in predvsem politik. Z jasnimi in trdnimi stališči do vsebin, ki tarejo okolje, spreten z besedami, previden v dejanjih, zavezniški z mediji. Predvsem pa moraš uživati zaupanje v vseh svojih omrežjih.
Država kot podjetje?
V preteklosti smo velikokrat slišali, da je državo treba voditi kot podjetje. Tudi pri nas. Še posebej v obdobju, ko je v politiko na državnem nivoju vstopil ljubljanski župan Janković.
Tako Janković kot Trump sta dokaz, da to ni dovolj. Da se to v resnici ne dá.
Dovolj ni zato, ker je biti politik poklic, ki ga je treba obvladati. Če nisi zdravnik, ne moreš zdraviti pacentov. Isto velja za politika.
Tudi pri nas se je to že nekajkrat pokazalo. Za vodenje države moraš biti najprej in predvsem politik. Z jasnimi in trdnimi stališči do vsebin, ki tarejo okolje, spreten z besedami, previden v dejanjih, zavezniški z mediji. Predvsem pa moraš uživati zaupanje v vseh svojih omrežjih.
Trump vodi ZDA, kot da so njegovo podjetje. Toda podjetniki živijo v turbulentnem, pogosto brutalnem okolju. Vsak dan se morajo dokazovati na trgu v težkih pogojih konkurenčnosti, disrupcije in tveganja. Danes to, jutri ono. Spremembe, spremembe, spremembe. To je podjetniško okolje.
Trgovci z glasovi
Državljani pa potrebujemo prav nasprotno. Če si kje želimo mirnih in premišljenih korakov, je to prav v politiki in vodenju države. Država mora biti najbolj stabilno, najbolj zanesljivo in najbolj predvidljivo okolje. Kako naj si sicer državljani organiziramo življenja? Kako naj načrtujemo, če ni predvidljivosti? Še tuji investitorji nas obidejo, če okolje ni stabilno in ne omogoča zanesljivega načrtovanja prihodnosti.
Ključni odločevalci v svojih podjetjih so podjetniki. Kar je prav. Gre za njihov kapital, za njihovo odgovornost. Pri tem pa žal mnogi pogosto pozabljajo na odgovornost do ljudi, do svojih sodelavcev.
Politiki so nekaj povsem drugega. So v resnici trgovci z glasovi. Ti mene podpreš v tem, jaz tebe v onem. Politiki so pogajalci, mediatorji, iskalci kompromisov.
Odločevalec kot absolutist
Trump hoče vladati po principu ključnega odločevalca kot absolutista. Ker v demokraciji to ne gre, je v vojni z vsemi.
Državo si je vzel za svoje tržno bojišče, Twitter pa za kanal, na katerem obračunava z nasprotniki. Predvsem z mediji. Če mu njihovo poročanje ni všeč, jih razglasi za lažnivce. Če mu ni všeč sodelavec, ga odpusti in mimogrede označi še za norega in zmešanega. Če sodnik odloči drugače, kot bi mu ustrezalo, je opljuvan, sam pa že poseže po novem zakonu. Če mu niso všeč revni državljani, jim odvzame zdravstveno zavarovanje. Če mu danes ni všeč včerajšnji zaveznik, se mu mirno odreče.
Trump vodi boj predsednika proti državi in državljanom, boj proti svetu.
S tem nam nastavlja dragoceno zrcalo, s katerim lahko presojamo, kakšen naj bo in kako naj ravna predsednik države. Trumpovo predsedovanje je seznam lastnosti in dejanj v zvezi s tem, česa si pri predsedniku želimo in česa ne.
Približujejo se naše predsedniške volitve. Imate pripravljeno odkljuknico?
Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.
