Politika je borba za državljane. Ne proti državljanom.

27.3.2017 / 06:10 Komentiraj
Dokler politika ne bo dojela, kdo je njen delodajalec, bomo delodajalci vedno v borbi z ljudmi, ki jim dajemo službe.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Planica je prišla ob pravem času. Letos s sicer manj rezultatske evforije, vendar še vedno z visoko stopnjo srčnosti in navdušenja nad našimi orli.

Tradicionalno zaključno tekmovanje skakalne sezone je državljane, ki nimamo vpogleda v ozadja, vsaj za trenutek odmaknilo od gnilih političnih kupčkanj in od popolne nerazumljivosti nekaterih odločitev.

Glasovanja v našem parlamentu so demonstracija najbolj očitnega in nespretnega, pa tudi strankarsko pritlehnega političnega trgovanja.

“Vi niste meni izglasovali mojega kandidata pretekli mesec, jaz pa zdaj ne bom izglasoval vašega.” Takšne so otroške igrice v političnem vrtcu.

Po več kot četrt stoletja smo še vedno v jaslicah, kot so včasih rekli prvi stopnji varstva, v katero so vstopali otroci, ki so komaj shodili in nosili še pleničke.

Moj ded

Splošne preference o pripadnosti političnemu polu je v naši družini izoblikoval že moj davno pokojni ded, s katerim sva globoko nazaj v prejšnjem stoletju prepevala pesmice o svobodi, junaštvu, borbi in pogumu. Družinske vrednote so nedvomno vplivale na to, da so mi svobodnejša razmišljanja bližja od tradicionalnejših.

Kljub temu pa redno prisluhnem predvolilnim debatam in vsakič na novo presojam, kdo želi oblikovati življenje v Sloveniji tako, kot verjamem, da bi bilo dolgoročno bolje za vse.

Na zadnjih volitvah sem svoje stališče na volilnem lističu dokončno izoblikovala šele na podlagi tega, kar sem slišala od strank na TV soočenjih. Torej tik pred volitvami.

Pri politiki mi je v resnici najbolj pomemben odnos do gospodarstva. Samo uspešno gospodarstvo zagotavlja državi in državljanom dobro materialno osnovo za druge družbene podstati — socialo, zdravstvo, šolstvo, kulturo, šport, razvoj, napredek itd.

Tako sem na zadnjih volitvah prvič volila stranko, s katero nimam popolnoma nič skupnega. Razen tega, da podpirava dober gospodarski program in umik politike iz gospodarstva.

Seveda, boste rekli: močni smo takrat, ko se znamo po padcu pobrati in iti naprej. Že res. Toda ali vas lahko vodi nekdo, ki ne zna hoditi? V politiki potrebujemo čvrste korake, jasne usmeritve, nedvoumna stališča.— [Fotografija: Marko Crnkovič.]

Za državljane, ne za stranko

Volja volilcev je tista, ki na volitvah med različnimi interesi določi političnega zmagovalca. Pri tem seveda vemo, da je politika igra usklajevanja in iskanja najboljših rešitev. Za državljane, seveda. Politika je v službi državljanov.

In prav v tem je keč. Državljani zelo dobro vemo, da je treba politični voz usmerjati med različnimi strankarskimi interesi. Zato, da bo vsem bolje. Politične stranke pa pridobljeno vodilno pozicijo vidijo kot boksarsko zmago v prvi rundi, potem pa do konca tekme nasprotnike samo še odbijajo in po možnosti do konca dotolčejo.

Slovenski politični problem skorajda ni v tem, koga izvolimo, temveč kako so se izvoljeni sposobni med seboj usklajevati. Politika bi morala najprej biti borba za državljane, šele nato za stranko.

Novi obrazi

Nove obraze, ki si jih na volitvah tako srčno želimo in zaradi katerih smo se že trikrat opekli, je zaradi neizkušenosti treba jemati z rezervo. Otrok v jaslicah se pač spotika, pada, se pobira, spet pada…

Seveda, boste rekli: močni smo takrat, ko se znamo po padcu pobrati in iti naprej. Že res. Toda ali vas lahko vodi nekdo, ki ne zna hoditi? V politiki potrebujemo čvrste korake, jasne usmeritve, nedvoumna stališča. Politika bi morala biti najbolj zanesljiv, zaupanja vreden in predvidljiv del družbe.

Kandidata za SDH

Največjo politično nervozo smo zaznali v procesu neimenovanja dveh kandidatov za nadzorni svet SDH. Ugledna kadrovska komisija treh strokovnjakov, ki jim ni moč očitati nekompetentnosti, so izbrali dva kandidata in ju predlagali ministrici za finance.

Ta je pogumno in odločno stopila pred javnost in povedala, da gre za strokovne kadre z izkušnjami in da ju bo predlagala v potrditev. Zataknilo se je že v vladi, kjer je ena od koalicijskih strank odrekla podporo kandidatoma, zato jima njihovi ministri glasovali niso dali podpore.

Uradna razlaga je bila, da zaradi moralne spornosti kandidatov, neuradno pa zato, ker drugi dve koalicijski stranki nista izglasovali njenega kandidata za člana uprave te iste institucije pretekli mesec. Čeprav je vlada z močjo ministrov drugih dveh koalicijskih strank predlagana kandidata potrdila.

Filter

Naslednji preobrat je naredila Mandatno-volilna komisija DZ, ki je enega kandidata potrdila, drugega pa izločila — četudi bi morala glasovati o enotnem predlogu, kakršnega je od vlade dobila na mizo.

Sledilo je nekaj dni ribanja sem in tja ter medijskega zlivanja gnojnice na oba kandidata. Na koncu sta odstopila. Verjetno so ju vljudno prosili, naj to storita, saj v parlamentu kot zadnji instanci ne bosta dobila podpore. In sta res.

Stranke so si oddahnile, ker jim ni bilo več treba javno manifestirati svojih nesoglasij. Vse te procedure in organi odločanja pa so samo samo filter, za katerim se lahko spretno skrijejo.

Dokler politika ne bo dojela, kdo je njen delodajalec, bomo delodajalci vedno v borbi z ljudmi, ki jim dajemo službe.


Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE