Raje pišem kot kričim. Še posebej o/na RTV Slovenija.

Vedno, ko bi rada kričala in ko se od vznemirjenja ne morem zbrati in povedati vsaj tri smiselne in mirne stavke, mi je žal. Tiho sem, ker za krotenje kričanja porabim toliko energije, da ne morem biti drugega kot tiho.

Lahko bi se že navadila in utrdila, saj že skoraj štiri leta sedim na sejah. Pa sem samo vedno bolj utrujena in jezna. Od mnogih déjà-vujev.

V ponedeljek je na seji Sveta že kmalu na začetku nastala situacija, ko ne bi smela molčati. Šli smo skozi zapisnik prejšnje seje in pregledovali realizacijo sklepov. Brankica Petković, sosvetnica in do nedavnega predsednica Komisije za informativne programe, je povedala, da je na zadnji seji Komisije odstopila in zakaj. Ker odgovorni urednici Informativnega programa Jadranki Rebernik ni in ni uspelo napisati odgovora na poročilo delo varuha za leto 2016. Čeprav bi ga morala.

Panel? Saj je vse v redu.

Pred časom je Brankica Petković organizirala panel na temo poklicnih meril in standardov. Ni si želela razprave o konkretnih oddajah in konkretnih napakah (Tarča o splavu, Dosje o JLA, nekaj prispevkov v informativnem programu).

Njen namen ni bil pribijanje ljudi na sramotilne stebre, kot je to rad počel prejšnji predsednik Programskega sveta in Komisije za informativne programe Mitja Štular. Ne. Hotela je seči širše in globlje. Merila je treba prenoviti, osvežiti, tako kot notranje mehanizme kontrole kakovosti programa, uveljavljanje meril odgovornosti in popravljanja napak.

Panela so se udeležili urednice in uredniki. Sandra Bašić Hrvatin je govorila o dobrih praksah javnih servisov. Poslušali smo o primerih in pravilih BBC-ja, ki so jasna, enostavna, razumljiva, smiselna.

Bilo je plodno in zanimivo za vse prisotne. Nismo se žalili. Nikomur nismo naprej metali napak. Večina meril je že zapisanih, samo prevesti jih je treba. Ne samo iz tujih jezikov, temveč tudi v naš kontekst.

Komisija je urednici naložila, da te mehanizme vzpostavi. Urednica je odgovorila, da te mehanizme že imajo in da je vse v redu. Še nekaj podobnih zadev smo ji naložili. Odgovorov pa bodisi ni bilo ali pa so bili kratki. Da je vse v redu.

Brankica je povedala, da tako ni navajena delati. Vsakdo, ki dela v nevladnem sektorju — no, ne samo tam, tudi pri evropskih razpisih —, ve, da je treba tistemu, ki te nadzoruje ali ti dodeli projekt, poročati. Redno in natančno. Ne pa malo ja ali pa sploh ne. Delovanje in reakcije urednice so neprofesionalne in nespoštljivo. Ne gre samo za slabe odgovore ali neodgovore. Gre za napake, ki se ponavljajo. Ali celo za nove napake.

Skratka, sprenevedanje.

Večina svetnikov v ponedeljek morda ni vedela, za kaj gre, ker pač niso prebrali zapisnika in poročil. Urednica je sedela na seji in se delala presenečeno, češ, ne razume, za kaj gre in kaj je narobe. Direktorici TVS Ljerki Bizilj je bilo malo nerodno. Generalni direktor mag. Marko Filli je rekel, da uredničini odgovori morda niso zadostni in natančni. V redu, pišejo nova merila in standarde, ampak saj jih že imamo, zakaj bi pisali nove? Pa da ne posega v delo sodelavcev. Po vseh predpisih je odgovoren za poslovanje in program.

Skratka, sprenevedanje. Simptom zakrivanja odgovornosti. Brisanja sledi, pleteničenja v odgovorih. Češ, pogovorili smo se. Ugotovili, za kaj je šlo. Skoraj nič bilo narobe. Nihče ni odgovoren. Vse je v redu. Gre za očitne napake, spodrsljaje. Brez posledic. Ni treba, da vedno odleti kakšna glava. Sestavili so navodila za urednike in producente.

Simptom

Okej. Ampak to bi moralo že veljati. Kako se vam lahko zgodi, da vas nekdo, ki ni prvič pridobil posnetkov brez avtorskih pravic, vedno znova preseneti z istim načinom delovanja? Halo? Veste, da to dela, torej je treba biti pazljiv. Kam je gledal producent, ko je pred predvajanjem preverjal oddajo? Kaj je videla urednica, ki je pred oddajo, ko je milo rečeno ne natančno omenjala ali opazila dejstva, navrgla kakšno laž?

Vse to je dokazljivo. Njej se zdi vse v redu. Dosje o JLA ni dosegel minimalnega standarda dokumentarca. Niti D od dokumentarca. Pri sporni Tarči je bila napaka samo v tem, da urednica ni bila podpisana v špici. Kaj res? Urednica, ki je bila na bolniški in oddaje ni uredila, je odletela. Je to dovolj? Spet druga urednica je sporno Tarčo branila s tremi javnimi pismi.

Eden od svetnikov se je obesil na konkretne oddaje in ni hotel razumeti, zakaj je svetnica odstopila kot predsednica Komisije. Spet drugi, da naj premisli o tem koraku, ker da bo urednica morda napisala boljše odgovore.

Sprenevedanje na seji v ponedeljek je samo simptom. Eden od svetnikov je rekel, da bi moral odstopiti nekdo drug.

Odvračanje pogleda

Tako se na teh sejah rolamo. Vse skupaj zreducirati na napad in obrambo je še najlažje. Mantra metanja peska v oči dosega rekorde. Pa bi se lahko pogovarjali konkretno, argumentirano in učinkovito. Za boljši program.

Ampak ne, mi se gremo ping-pong. Kar je zmaga za tiste, ki napadajo RTV. Ni bilo prvič in prav gotovo ne zadnjič.

To je samo simptom. Odvračanje pogleda od že napisanih in veljavnih pravil, pravilnikov, odgovornosti, ukrepov.

Še vedno me ima, da bi kričala.