Too big to fail: Mercatorjeva (in Cimosova) lekcija
Od začetka je jasno, da je prevzem Mercatorja za Agrokor prevelik zalogaj. Banke so ga kljub temu financirale.
Prerokba izpred treh let, da bo Mercator zgolj dve do tri leta v lasti Agrokorja in ne bo dolgo hrvaški, se uresničuje:
“Če je problem samo hrvaško lastništvo Mercatorja, so Slovenci lahko pomirjeni. Mercator ne bo prav dolgo ostal v hrvaških rokah. Financerji so od Agrokorja zahtevali, da svojo dejavnost razdeli na proizvodno in na trgovinsko (Adria retail), pri čemer pa je v zadnjem Agrokor obdržal samo 51-% delež. Glede na veliko zadolženost Agrokorja in na ogromni dolg, ki ga je prevzel od Mercatorja, je zelo verjetno, da Agrokor tega bremena ne bo zdržal. V roku dveh ali treh let bo prisiljen svoj večinski delež prodati nekemu večjemu trgovcu. Agrokor dejansko samo konsolidira trgovinsko dejavnost na območju nekdanje Jugoslavije za nekega večjega trgovca. Tako kot jo je nekoč v Sloveniji Mercator za Agrokor.”
Prevelik zalogaj
Že takrat je bilo povsem jasno, da je Mercator za prezadolženi Agrokor prevelik zalogaj. Toda banke so kljub temu prevzem financirale. Šlo je samo za vprašanje motiva.
Prevzema Mercatorja banke niso financirale zato, da bi Ivici Todoriću pomagale izpolniti življenjske sanje. Tudi ne zato, ker bi verjele, da bo finančno prestrukturiran in v Todorićevo trgovsko mrežo integrirani Mercator prinašal tolikšne finančne sinergije, da bi lahko pomagal pospešeno odplačevati dolg cele skupine.
Ne. Banke so financirale Todorićev prevzem Mercatorja zato, da bi lahko konsolidiral celotno trgovinsko dejavnost na območju nekdanje Jugoslavije za “pravega kupca”. Za nekega večjega trgovca.
In samo vprašanje časa je, kdaj bo razkrito ime trgovske verige, ki ji bodo ruske banke prodale Agrokorjevo trgovsko mrežo. No, morda bo vmes posegel še kakšen sklad.
Prevzema Mercatorja banke niso financirale zato, da bi Ivici Todoriću pomagale izpolniti življenjske sanje. Tudi ne zato, ker bi verjele, da bo finančno prestrukturiran in v Todorićevo trgovsko mrežo integrirani Mercator prinašal tolikšne finančne sinergije, da bi lahko pomagal pospešeno odplačevati dolg cele skupine.
Poljub smrti
S financiranjem nakupa Mercatorja pa so banke dejansko dale Todoriću tudi poljub smrti.
Morda so bile res njegove življenjske sanje, da bi prevzel Mercator. Toda cena za te sanje bo visoka. Todorić bo izgubil večino tega, kar je gradil dve desetletji in pol, da bi prišel do Mercatorja. Banke mu bodo vse pobrale. Gre za še bolj kruto zgodbo od tistih, ki so doletele slovenske tajkune, ki niso imeli praktično ničesar, preden so se lotili prevzemov.
Je bila prodaja Mercatorja Todoriću napaka? Ja. Glede na finančno kondicijo kupca zelo verjetno.
Vendar pa Mercatorja in njegovih dolgov nihče drug ni hotel. Slovenska država ni bila sposobna najti rešitve, s katero bi Mercator izpulila iz smrtonosnega objema kratkovidno in kratkoročno usmerjenih bank upnic. Ki so se ga hotele zgolj znebiti iz svojih bilanc. Za kakršnokoli ceno.
Čakanje na čudež
Ista zgodba se ponavlja s Cimosom.
Podobno kot Mercator je vlada tudi Cimos prepustila kratkovidnim bančnim hijenam. Tudi v tem primeru bi bila rešitev državni prevzem — Cimosovi dolgovi so že tako ali tako všteti v stroške sanacije bank —, potem pa finančno prestrukturiranje in prodaja saniranega podjetja. Tudi iztržek bi bil nekajkrat višji, kot če ga nesaniranega prodajamo nekim čudežnim finančnim skladom.
Če bi Cimos prevzela država, bi koristi od njegove sanacije pobrala država oz. davkoplačevalci, v nasprotnem primeru pa finančni skladi. Seveda pa bi to pomenilo, da bi vlada morala prevzeti aktivno vlogo pri saniranju in delovati bliskovito in učinkovito. Ne pa da nekaj let pasivno čaka na čudežne finančne sanatorje iz tujine in gleda, kako podjetje hira.
Mercatorjeva in Cimosova zgodba bi morala biti lekcija. Lekcija o podjetjih, ki so too big to fail.
Za vse je kriv Žiga Debeljak
Kakorkoli se bo končala ta nesrečna fatalna ljubezen med Todorićem in Mercatorjem, pa je vendarle treba priznati, da je Todorić kot lastnik vseeno odigral pozitivno vlogo pri finančni sanaciji Mercatorja in “osvežitvi” njegove podobe (obnovljeni trgovski centri, novi koncepti v prodaji). Po usodnih zgrešenih poslovnih potezah Žige Debeljaka in letih umiranja na obroke pod njegovim vodstvom je Mercator v hrvaškem lastništvu spet oživel.
O Todorićevih megalomanskih načrtih, ki se mu najbrž niso mogli iziti, lahko rečemo marsikaj. Ne moremo mu pa očitati, da se ni pošteno potrudil, da bi iz Mercatorja in celotne trgovske verige na Balkanu naredil dobro zgodbo.
Po svoje je žalostno, da bo v zgodovino šel Todorić kot tragična figura, ne pa fantje, ki so Mercator res zafurali — z Žigo Debeljakom na čelu.
Opomba: Tekst je bil objavljen v soboto, 18. marca 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Prerokba o kratki simbiozi Agrokorja in Mercatorja se izpolnjuje. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.