Kaj naj si mislim o Junckerjevem obisku v Sloveniji?

Najbolje bi bilo, da bi Junckerjev obisk izbrisala iz spomina. Nič. Delete. Da ga ni bilo. Dovolj je, da se sekiram že zaradi vseh drugih traparij in nerodnosti, ki jih zganjamo sami sebi ali pa se nam kar zgodijo. Prav nič ni mi do tega, da bi se po nepotrebnem obremenjevala še z odnosom med EU in Slovenijo. Ta odnos lahko razumemo na podlagi dnevnih dogodkov na relaciji Ljubljana–Bruselj.

Ko pa to bruseljsko aroganco in neresnost človek vidi v živo, je konec romantike. Takrat pride na površje kruto vprašanje, na katero obstaja samo en pravilen odgovor. Je EU res naša edina možnost? Žal res!

V Slovenijo je Juncker prišel zato, da bi nam kot prvim razkril možne scenarije prihodnosti Evropske unije. Prišel je poln laskavih besed, da se Slovenija — kljub majhnosti in z ne najdaljšim stažem v EU — obnaša kot velika, odgovorna, ustanovna članica.

Naši politiki so se kar topili, ko jim je tako pihal na dušo.

Birdie

Namesto po besedah o prihodnosti pa se nam bo ta obisk zapisal v spomin predvsem po toplem objemanju, nerodnem poljubljanju, risanju srčkov v knjige obiskovalcev in po konverzaciji o spolnem življenju med gostom in gostiteljem, Junckerjem in Cerarjem.

Junckerju ne morem očitati, da si je sproščeno obnašanje privoščil samo zato, ker Slovenije ne ceni, ker je majhna, ker je v resnici v EU manj pomembna.

Ne gre za to. On si tapkanje po riti in licih, cmokanje, klofutanje, objemanje in obkladanje z zanimivimi vzdevki privošči neglede na to, kdo je njegov gostitelj ali gost oz. komurkoli že seže v roko.

Zato tudi njegovo vprašanje Cerarju, ali igra golf, ni nič nenavadnega.

“Ne, ne igram golfa,” je odgovoril naš predsednik vlade.

Juncker pa je iz nedolžnega športno-rekreacijskega kramljanja pogovor obrnil v intimno sfero: “Aha, ker… — ali seksaš ali igraš golf.”

Naš naravno zadržani in praviloma smrtno resni predsednik vlade je odvrnil, da seksa. Bruslju je vendar treba točno poročati, kajne.

Juncker pa je na vse to z nasmehom pripomnil: “No, jaz pa nič od tega.”

Junckering, ceraring

Ko mediji poročajo o neformalnih državniških pogovorih, si za tem predstavljam pogovore o aktualnih, odprtih vprašanjih, ki služijo ugotavljanju, zbliževanju, usklajevanju stališč obeh strani. Na kraj pameti mi ni padlo, da se dva politika, ki ju snemajo kamere in ki imata v bližini mikrofone, pogovarjata o golfu in seksu.

Tudi objem Junckerja in Cerarja ni ostal neopažen. Cerar ga je nežno prijel za rame in sicer nerodno zadnji hip obrnil glavo, da se ne bi poljubila celo na usta.

Na družbenih omrežjih je potekalo pravo tekmovanje v duhovitem predelovanju fotografije njunega poljuba. Eden jo je primerjal z legendarno sceno iz filma Titanik, drugemu pa se je zdelo, da je Juncker nova Esmeralda. Njuno nežno poljubljanje je že dobilo imeni “ceraring” in “junckering”.

Pozneje, ko se je srečal s predsednikom DZ Milanom Brglezom, pa je Juncker ob svoj podpis v knjigo gostov narisal srček. To je bilo otročje in skrajno neresno.

Če samo pomislim, da je pred časom, ko ga je Juncker udaril po zadnjici, Cerar komentiral: “To je bilo pa s pravim občutkom. Kot vidite, imamo prijateljske odnose na vrhu EU,” mi je jasno, da je naša politika do Bruslja izgubila kompas — pa tudi dostojanstvo in ponos.

Junckerjeve laboratorijske miši

Nekateri imajo Junckerja za neformalnega voditelja, ki se rad šali. Spet drugi — in k tem prištevam sebe — pa menimo, da to ni državniško obnašanje in da to znižuje raven njegove politične kredibilnosti.

Predvsem pa s tem tepta verodostojnost tistih, ki so deležni teh njegovih neformalnosti. Takšne stvari naj raje prihrani za zaprta vrata brez kamer.

Ključni razlog njegovega obiska je ostal v senci poljubov in srčkov. Kaj smo sploh izvedeli o Beli knjigi o prihodnosti EU med njegovim obiskom?

Nič. Niti naših mladih državljanov ni prepričal. Na pogovoru z njim so zahtevali več konkretnih odgovorov in manj praznih besed. Ob prihodu na razpravo v Festivalni dvorani ga je nekaj evroskeptikov celo izžvižgalo. Toda Juncker jim ni ostal dolžan — izžvižgal jih je nazaj.

Na razpravi so mladi poudarili, da je zanje ključno, da bodo v EU zagotovljena zanesljiva delovna mesta. Pri tem so opomnili, da je Slovenija članica EU z najbolj razširjenimi oblikami prekerstva.

Tu pa sta Juncker in Cerar dokončno prestopila mejo dobrega okusa. Na to sta namreč odgovorila z neslanostjo, da sta pravzaprav oba ta hip na nek način prekerca.

Mladim se to ni zdelo prav nič zabavno. Če vemo, koliko znašata njuni plači — in druge bonitete —, ta šala ne pije vode. Zato so ju pozvali, da njihove skrbi jemljeta resno.

Mogoče je Juncker res izbral Slovenijo za prvo etapo svoje turneje o prihodnosti EU, ker smo tako proevropski, tako pridni, tako ubogljivi.

Imam pa tudi občutek, da se je v resnici odločil za Slovenijo zato, da na nas opravi prvi laboratorijski test, kako s temi idejami do cilja. Mi smo v resnici njegove laboratorijske miši. Ker glas iz Slovenije redko doseže Evropo, Juncker računa, da se poročila o plitkosti njegovega obiska ne bodo razširila čez meje Slovenije. Za velike članice pa bo imel dovolj časa, da pripravi drugačno strategijo.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 4. marca 2017, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom »Ali seksaš ali igraš golf«?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.