Čez dobrih deset let bo človeštvo povzdignjeno na novo raven

Četrta industrijska revolucija preoblikuje temelje družbe. Spreminjajo se družbena razmerja, kapital se koncentrira v večjih in drugačnih oblikah, izginjajo poklici in klasična delovna razmerja. Prihajajočih novih časov se marsikdo boji. Še posebej v zvezi z umetno inteligenco, robotih in genskim inženiringom.

Čeprav te novosti še niso prešle v najširšo dnevno rabo, pa že zdaj odpirajo veliko etičnih dilem: enakomernejšo porazdelitev bogastva, zadržke pri spočetju življenja, dvome o upravičenosti spremljanja zdravstvenih podatkov z aplikacijami in nadzor nad množico podatkov, ki da bodo po mnenju nekaterih postali nova menjalna valuta.

Pojavljajo se ideje, da bi z blockchain tehnologijo, ki bi nam med drugim lahko omogočila popolnoma individualizirane ponudbo, svetovne finančne transakcije lahko postale popolnoma transparentne. To bi popolnoma zajezilo korupcijo in utaje davkov, po drugi strani pa nam vzela še tisti zadnji košček svobode, ki jo imamo.

Kateri poklici bodo izginili do leta 2050

Nekateri napovedujejo, da bodo leta 2050 izginili poklici, ki jih poznamo danes. Računovodje, tajnice, administratorji, nepremičninski agenti, novinarji bodo izginili že do leta 2025. Nego za starejše bodo prevzeli roboti, otroci se bodo učili s pomočjo umetne inteligence, ta pa naj bi poskrbela tudi za naše vsakdanje opravke od naročanja knjig pa do hrane in transporta.

Pa bo res tako, se sprašujem?

Za transport vem. Samovozeča vozila bodo postala širše uporabna šele takrat, ko bomo imeli veliko zmogljivejši prenos podatkov kot danes, da bomo lahko nadzirali samovozeče avte v realnem času in prostoru. Roboti se še zelo težko premikajo v pregibih ali pa so zelo dragi, ker je njihova izdelava vezana na redke kovine.

Mnogi sploh ne dvomijo v to ne zelo oddaljeno prihodnost. Spet drugi pravijo, da se bo vse drugače, vendar še ne moremo vedeti kako. Najbolj negativni futuristi napovedujejo konec človeštva v smislu zaustavitve socialnega in kulturnega razvoja.

Dno smo že dosegli

Sama imam občutek, da bodo nekatere tehnologije četrte industrijske revolucije izboljšale našo varnost, enakomerneje porazdelile prihodke in še bolj poenostavile produkcijo blaga in storitev. To se utegne zgoditi po zaslugi inovacij, povezanih z umetno inteligenco, ki jo recimo v letalski industriji, medicini in na mnogih drugih področjih že danes koristno uporabljamo.

Tehnologije pa ne bodo bistveno spremenile vsakdanjega  življenja, ki se bo po mojem preveč optimistično naivnem mnenju vrnil na raven bolj osebnih in pristnih medsebojnih stikov, čistejšega okolja, pravične porazdelitve bogastva in odkrivanja umetnosti življenja.

Mislim, da smo dno že dosegli.

John Maynard Keynes

“Kljub visoki rasti svetovnega prebivalstva, za katerega je bilo potrebno sezidati hiše in jih opremiti z drugimi orodji, se je povprečni življenjski standard Evropejca in prebivalca ZDA povišal za štirikrat. Količina kapitala se je povečala za več kot stokrat. To je več kot v katerikoli drugi zgodovinski dobi.”

Tako piše John Maynard Keynes je v eseju Economic Possibilities for our Grandchildren leta 1930.

Nadalje Keynes v eseju govori o tem, da se bo v prihodnjih stotih letih standard ljudi dvignil še za štiri- do osemkrat, tehnološka brezposelnost pa bo ljudi osvobodila in ozavestila v tem smislu, da ne bodo častili denarja kot nečesa, kar je sámo sebi namen, temveč ga bodo imeli samo za sredstvo spontanega uživanja življenja.

Sama to razumem kot možnost, da denarja po eni strani ne bomo častili, po drugi pa ga tudi ne bomo imeli za nekaj slabega. Denar bomo dojemali tako kot zrak. Ni pomembno, koliko ga imaš, dokler ga imaš toliko, da lahko dihaš. Ne govoriš o njem, ker je samoumeven. Imaš ga ali nimaš. In ko ga imaš — čistega, seveda —, ga ne potrebuješ še več in več.

“Pravičnost je napaka in napaka je pravična.”

Naslednji poudarek iz eseja, ki vzbuja optimizem za prihodnost, pa je zagotovo ta:

“Bodite previdni. Čas za vse to še ni prišel. Vsaj še naslednjih sto let se moramo pretvarjati, da je pravičnost napaka in je napaka pravična. Lakomnost, oderuštvo in previdnost morajo biti naši bogovi še nekaj časa. Samo ti nas lahko pripeljejo iz predora ekonomske nujnosti v dnevno svetlobo.”

To si morda popolnoma napačno razlagam kot nujno zlo napredka. V tem smislu, da človeštvo še ni dovolj zrelo, da bi inoviralo zaradi inoviranja samega in spontanega uživanja v življenju, temveč da napredek spodbuja sla po denarju kot takem.

Če je imel Keynes prav, se bo to zgodilo že čez dobrih deset let. Človeštvo bo povzdignjeno na novo raven.