Na strani marginalcev. Dokler ne zagrešijo napake in izvolijo Trumpa.

2.3.2017 / 06:10 6 komentarjev
Zakaj katolik, ki od žensk zahteva vdanost, velja za primitivca, medtem ko musliman za isto stvar vzbudi samo nelagodje?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Neodvisni mediji in raziskovalci javnega mnenja, ki so še 14 dni pred volitvami trdili, da zmaga Hillary ni vprašljiva, so 14 dni po inavguraciji že hiteli razlagati, da je podpora Trumpu rekordno nizka. Da v zadnjih 40 letih še ni bilo manj priljubljenega predsednika.

Morda res. Pa vendar se je težko znebiti slutnje, da ti analitiki, ki so v anketah in interpretacijah zgrešili vse, kar se je dalo zgrešiti — in se jim tudi ni bilo treba toliko zagovarjati kot vedeževalcem za njihove zgrešene napovedi —, še vedno ne spregledajo in ne spregledajo.

Še vedno namreč ne dopuščajo možnosti, da tudi po zadnjih raziskavah utegne veljati podobno kot v času pred volitvami: (vsaj za silo omikani) ljudje si enostavno ne upajo priznati, da podpirajo aktualnega ameriškega predsednika in njegove odločitve. Tako kot si niso upali priznati, da ga bodo volili.

Strah pred tepci in strahovi

Ljudi je strah presežka dogodkov, na katere nimajo nobenega vpliva. Kljub krilatici, da je strah votel, okrog ga pa nič ni.

A moralizmu zapriseženi praviloma ne znajo argumentirano pomiriti teh strahov — če gre res samo za to —, ki se tako samo še kopičijo in prekopicujejo eden čez drugega. Namesto tega udarijo s svojim predvidljivim arzenalom besedja v stilu rasizma, ksenofobije in fašizma. Malone že vsak pomislek je označen kot znamenje družbenega razkroja Zahoda.

Ni ravno enostavno uganiti, zakaj je treba tujca (iz deprivilegiranega okolja) — četudi morda versko blaznega —, vedno nekako razumeti, domačina pa vedno obkladati z žaljivkami in sramotenjem.

Ali ni tak selektivni pristop nemara samo znamenje cenenega pokroviteljstva do tujcev? Zakaj je postalo tako modno, da na tujce gledamo kot na nebogljene otročiče, po možnosti celo otročiče s hujšimi oblikami razvojnih motenj? Saj so vendar tudi prebežniki samo ljudje. (K temu praviloma nihče ne doda — žal.) In ali ni tak pristop samo latentni prezir do teh ljudi?

Feministi nabijajo po Melaniji

Nekaj podobnega lahko opazimo v primerih, ko sicer zapriseženi feministi z brezkompromisno naslado nabijajo po Melaniji Trump. Čeprav s tresočim glasom se moramo pri tem vprašati, koliko je v nasladnem gnevu, ki se ob njej sprošča — samo misel stran sta lahko tudi Katarina Kresal in pozneje Alenka Bratušek —, perfidno zamaskiranega odpora do žensk (na najbolj izpostavljenih položajih v družbi)?

Kot da gre za preganjavico v nevihtni noči težkih sanj.

Kaj pa če so prav tisti, ki so najbolj zavezani brezžičnosti, multikulturnosti in idejam feminizma, samo posebna oblika ksenofobov in šovinistov? Se jih je zaradi njihovih kamuflažnih barv treba bati še bolj kot strupenih populističnih lajnarjev?

Taisti ljudje tudi ves čas medlijo od načelne podpore ljudem, odrinjenim od centrov moči, ki ne dobivajo piškotkov kapitala.

Zdi se, da bi za marginalne skupine dali ime in srce. Toda samo do trenutka, ko ti ljudje kot v posmeh svojim domnevnim zaveznikom in dobrotnikom ne zagrešijo usodne napake. In prav ameriške volitve, ki so se po razvpitosti tokrat razlezle čez vse geografske meje, so primer takšne usodne napake.

Glas za napačnega

Ljudje so namreč dali svoj glas za napačnega. Tako smo zdaj priča neskončnemu gnevu in gnusu, navidez usmerjenemu k napačnemu predsedniku. V bistvu pa se zdi, da ne gre za nič drugega kot gnev in gnus nad napačnimi ljudmi. Nad preprostimi ljudmi, naveličanimi omledne politične korektnosti, ki so povozili ameriško elito in njen propagandni stroj pognali čez pečino.

Osupli poznavalci razmer so hiteli razlagati, da so Trumpa izvolili ljudje z nižjo izobrazbo, nižjimi dohodki, ljudje s podeželja. Opredelili so jih tudi kot družbeno manj uspešne in bolj jezne. In frustrirane.

Napol zatajen sklep je, da ti ljudje trpijo za pomanjkanjem inteligence in da zato ne čudi, da podpirajo nacionalistične stranke in populistične politike. Ali še krajše: na Trumpovi strani so lahko samo — tepci.

Nekoliko pa vseeno preseneča, da prav ti analitiki, ki se imajo za kritično razmišljujoče in družbeno občutljive, niso sposobni spoznanja, da Trump govori tisto, kar si misli nepredstavljivo velik odstotek ljudi — le da so se naučili (čeprav so tepci), da se takšnih misli ne sme ubesediti. In da je strahove treba potlačiti.

Trump je pa storil nekaj drugega: njihovemu notranjemu svetu je podaril legitimnost. In bog pomagaj zmagal.

Razumeti in molčati

Potem je tu še paradoksalno in bolj za liberalce kot pa za konservativce bogokletno vprašanje: kako je mogoče v tako brezupnih razmerah, kakršne vladajo na območjih, od koder se zdi beg na rajski Zahod edina razumna poteza, sploh sprejeti odločitev za otroke? Je misel, da bi sploh lahko šlo za odločitev, tako naivna, da je že groteskna? Zakaj groteskna? Ker so to območja z drugačnim kulturnim zaledjem in običaji, ki temeljijo na tradiciji dedov?

Vprašanje s prepovedanega seznama je tudi to, ali niso nekatere ženske, ki se znajdejo (noseče) na mukotrpni begunski poti, žrtve spolnega nasilja. Torej žrtve taistih moških, ki vpijejo, da so tam, od koder bežijo, njihova življenja ogrožena, in kako brezčutna da je do njihovih težkih usod razvajena Evropa.

A zakaj se prav na tej celini, kjer se njeni najodgovornejši člani niti za posvojitev hrčka ne odločijo, če vedo, da mu ne morejo zagotoviti zares kakovostnega, srečnega življenja, tega ne sme problematizirati? Zakaj je treba vedno vse samo v tišini razumeti?

Ni skrivnost, da je največji dokaz ljubezni do otrok včasih ta, da niso rojeni. Že res, da bodo tisti, ki krevsljajo naokrog z majicami z umislekom “Za otroke gre” — in še dobro, da jih nosijo, ker iz njihovih izjav tega res ne bi mogli sklepati — ,ob tem lovili sapo in v temnem kotu pod razpelom molili za vašo dušo.

A kaj bi to. Saj gre povečini vendar za tiste, ki bi tuje otroke radostno preganjali z območij, kjer sicer živijo njihovi otroci. Edini z avreolo svetosti.

Je tako res v redu?

Zakaj Evropejec katoliške veroizpovedi, ki od žensk zahteva pokornost in vdanost, velja za primitivca, ki se je umsko zataknil v srednjem veku, medtem ko Evropejec muslimanske vere s prav takšnimi načeli vzbudi samo pritajeno nelagodje?

Obstaja izraz za Juda, ki bi v žlici vode (ali še raje prašičje krvi) utopil Arabca? Kako se reče temnopoltemu, ki se mu dvigne želodčna kislina ob pogledu na belopoltega sočloveka? In kako rečemo prepričanemu muslimanu, ki bi geja (pa še vegana zapovrh) poslal najmanj na zdravljenje z elektrošoki?

Kako se reče belopoltemu pripadniku katoliške vere ali ateistu, če le živi v privilegiranem delu sveta) v teh primerih, je jasno. In zakaj sta Buda ali Jezus lahko predmet posmehljive karikature in ostre satire, Mohamed pa ne? Vprašanje je tudi, ali se takšne in niz sorodnih pojavov sploh sme opaziti.

In nenazadnje, zakaj se lahko angleški izgovorjavi Melanie Trump posmehuje vsak Slovenec, nihče pa se ne sme posmehovati Đurovi izgovarjavi slovenščine? Zakaj je Slovenec v prvem primeru hudomušen in pameten, v drugem pa nestrpnež in ksenofob?

Saj pravim. Ne vem. Mislim pa si, da če ne bi bilo tako, ne bi bilo ne Trumpa ne brexita ne desničarskih plesov na imenitnih evropskih parketih.

Na Rodriga Duterteja pa smo očitno že pozabili. Saj on samo s filipinskih ulic odstranjuje narkomane in prekupčevalce z drogo.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE