Prihodnost dela

Spremembe v delovnih okoljih so vse hitrejše in globlje. Nove tehnologije v celoti spreminjajo načine žvljenja in dela, pa tudi načine razmišljanja in dojemanja sebe in sveta okrog nas.

V celoti ne moremo natančno predvideti, kakšna bo prihodnost dela, vendar se spremembe že dogajajo in zahtevajo politično pozornost in upravljanje.

Na današnje spremembe v delovnih okoljih vpliva niz dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši naslednji: hiter razvoj tehnologij in drugi znanstveni preboji, novi načini organizacije dela, nova delitev dela na globalni ravni in demografske spremembe.

Inovativne storitve in poslovni modeli, ki jih omogoča digitalizacija, po eni strani omogočajo povečanje učinkovitosti na raven, ki si je prej ni bilo mogoče predstavljati, in potrošnikom ponujajo večjo izbiro.

Povečevanje dohodkovne neenakosti

Po drugi strani pa spremembe vplivajo na trg dela in organizacijo dela — zlasti na povečanje dohodkovnih neenakosti in zmanjšanje dostopa do sistemov socialne varnosti. Če ne bo ustreznega ukrepanja, bi lahko to bilo za nekatere profile delavcev zelo negativno. 

Da bi preprečili povečevanje dohodkovnih neenakosti, ki jih deloma povzroča digitalizacija, je treba podpreti kolektivna pogajanja na vseh ravneh, zlasti v tistih panogah in podjetjih, ki jih je digitalizacija prizadela.

S tem bi zagotovili, da nove oblike digitalizirane organizacije dela kakovost delovnih mest izboljšujejo, ne pa poslabšujejo. V dialogu s socialnimi partnerji je treba preučiti strategije za prilagoditev področja veljavnosti socialnih in delovnopravnih standardov, ki bodo odražali pogoje novega delovnega okolja.

Ves čas na razpolago

Logična posledica je tudi, da je treba ustrezno posodabljati učne načrte poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Podatki Evropske komisije namreč kažejo, da je kar 47% delovne sile v EU brez zadostnih digitalnih znanj. 

Mednarodne raziskave nadalje kažejo, da se na delovnih mestih povečuje tako časovni pritisk kot tudi obseg dela. Nove tehnologije vedno pogosteje zahtevajo permanentno dostopnost. Prilagodljiva organizacija dela zaposlenim običajno omogoča visoko raven delovne samostojnosti in lahko izboljša kakovost delovnega mesta, pa tudi olajša usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Prilagodljive oblike dela pa ustvarjajo tudi tveganja, če zaposleni čutijo, da morajo biti ves čas na razpolago.

Od 19. stoletja do danes

Medtem ko so socialni sistemi v Evropi še pred nekaj leti vzdrževali zavidljivo raven socialne varnosti in blaginje, danes ni več tako. Rast nestandardnih oblik zaposlovanja, ki jih prinaša digitalizacija, pomeni, da vedno večji delež delovne sile niti ne prispeva k uveljavljenim sistemom socialne varnosti niti jih ne izkorišča — recimo zavarovanja za primer brezposelnosti ter zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. 

Sistemi socialne varnosti na področju pokojnin, bolezni in invalidnosti so bili večinoma vzpostavljeni ob koncu 19. stoletja, ko je na trgu dela prevladovalo delo za nedoločen in polni delovni čas. Povedano drugače: tak sistem lahko zagotavlja socialno varnost samo tistim, ki imajo stabilno zaposlitev in vse svoje aktivno življenje redno plačujejo prispevke.

Reforma je dala rezultate

Danes smo priča velikim spremembam na trgu dela, kjer je vedno več atipičnih oblik zaposlitve, dela za polovični delovni čas in prekarnih oblik dela. Če želimo kot družba ohraniti visoke standarde socialne države in države blaginje, so spremembe sistemov na trgu dela nujne. 

V zanosu uvajanja novih tehnologij ne smemo ogroziti strukture evropskega socialnega modela, ki temelji na močni javni udeležbi pri financiranju in zagotavljanju storitev splošnega pomena ter učinkovitih sistemih socialne varnosti.

Glavni cilj reforme trga dela iz leta 2013 je bilo zmanjšanje segmentacije na trgu dela med pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas. Dobra tri leta pozneje ugotavljamo, da je reforma dala rezultate in da se razkorak zmanjšuje.

Obenem pa so se na trgu dela pojavili novi strukturni izzivi, ki povečujejo prepad med zaposlenimi, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in tistimi, ki delo opravljajo v drugih oblikah dela.

Dostojno delo

Trdno verjamemo, da ni pomembna samo stopnja delovno aktivnega prebivalstva, ampak tudi zagotovitev kakovostnih delovnih mest, ki posamezniku omogočajo ustrezno socialno, ekonomsko, pravno varnost.

Zato je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo dokument Za dostojno delo, ki predstavlja nabor ukrepov, ki lahko kot paket predstavljajo preboj za dostojno delo vseh državljank in državljanov.

S proaktivnim oblikovanjem politike na nacionalni in evropski ravni moramo zagotoviti priložnosti in se soočiti z negativnimi posledicami dosedanjega sistema. Ključno pa je, da delo ostane temeljna vrednota in človekova pravica, ki družbi in posamezniku omogoča preživetje, posamezniku še posebej pa daje dostojanstvo in možnost, da po svojih najboljših močeh soustvarja skupnost.

Peter Pogačar je državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.