Finski eksperiment z univerzalnim temeljnim dohodkom
The Guardian ima zelo dober članek o finskem razmišljanju o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD) in nasploh o mnogih vidikih UTD v spreminjajočem se svetu.
Finska testira UTD na vzorcu 2.000 brezposelnih, ki bodo brezpogojno dobivali 560€ mesečno — neglede na to, ali se bodo zaposlili ali ne.
Tradicionalna logika pravi, da bo ta zajamčeni dohodek zmanjšal prizadevanja brezposelnih za aktivno iskanje službe. Alternativna logika pa pričakuje, da bo za mnoge to samo dodatek k prihodkom, ki ga bodo dobili, če se vmes zaposlijo. Tistim, ki bi se odločili za podjetništvo, pa bi lahko prav UTD omogočal preživetje, dokler ne dobijo prvih prihodkov.
Katera logika bo zmagala?
Kako to sfinancirati
Ne upam si napovedati. Kljub temu pa tak eksperiment ne more biti dovolj kvaliteten pokazatelj pravega, dolgoročnega vzorca obnašanja v pogojih brezpogojno zajamčenega dohodka. Vzorec je premajhen in časovno omejen. Iz rezultatov bo težko sklepati, kako bi UTD deloval, če bi bila do njega upravičena celotna populacija — in še to za nedoločen čas.
Toda cilji eksperimenta so bistveno globlji.
Finska je ena od prvih držav, ki poskuša preveriti, ali je UTD lahko ustrezno nadomestilo za trajno izgubljena delovna mesta v obdobju pospešene avtomatizacije in robotizacije.
Ideja ni slaba. Vprašanje je le, kako to sfinancirati.
Razširila se je ideja, da bi morali tudi “roboti plačevati davke”: da bi lastniki tovarn, ki uvajajo avtomatske linije in robote, iz prihranka pri plačah zaradi ukinjanja delovnih mest skratka plačevali ekvivalenten davek.
Evropski parlament je tak predlog pred dnevi že zavrnil.
Tradicionalna logika pravi, da bo ta zajamčeni dohodek zmanjšal prizadevanja brezposelnih za aktivno iskanje službe. Alternativna logika pa pričakuje, da bo za mnoge to samo dodatek k prihodkom, ki ga bodo dobili, če se vmes zaposlijo. Tistim, ki bi se odločili za podjetništvo, pa bi lahko prav UTD omogočal preživetje, dokler ne dobijo prvih prihodkov.
Ima kdo boljšo idejo?
Toda težko bo najti boljšo idejo. Če namreč lastniki kapitala ne bodo hoteli plačevati niti plač niti davka, potem tudi kupne moči za njihove izdelke ne bo in jim vsa avtomatizacija in robotizacija ne bosta nič koristili.
Pa mislite, da lastniki kapitala in razna gospodarska združenja razmišljajo tako daljnosežno, da bi videli takšno logično povezavo? Da jim je jasno, da je agregatna ponudba omejena z agregatnim povpraševanjem?
Močno dvomim. Lahko se tolažijo z izvozom kot ventilom za nadomestno povpraševanje po lastnih izdelkih oziroma z brezplačnim zanašanjem na tuje povpraševanje.
Toda problem razvitih držav — sploh v EU — postaja univerzalen. To pa pomeni, da bo treba najti skupne rešitve, da bi preprečili free-riderstvo posameznih držav.
Opomba: Tekst je bil objavljen v ponedeljek, 20. februarja 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod istim naslovom. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
