Zvokoblog 26: Naša glava je instrument v prešernem Prešernovem mestu
Leto je naokoli, bila je Prešernova proslava. Priznam, da me je letošnji govor kar presunil. Na velikem odru je bilo izrečeno tisto, kar smo govorili v majhnih družbah za majhnimi mizami. Sicer naglas, a pravega ozvočenja seveda ni bilo.
Po tem govoru je možen samo še pogovor o odprtih temah. Ni nujno, da se z vsem izrečenim strinjamo, nujno pa je, da se o vlogi kulture v Sloveniji začnemo pogovarjati. Kot tudi o usodi številnih nadarjenih, kreativnih mladih, ki se jim umetnost ponuja kot edini pristan, ker jim družba ni sposobna pokazati poti v druge kreativne dejavnosti.
Vsakega 8. februarja postane Prešernovo mesto Kranj prešerno mesto. Odprli so razstavo fotoportretov nagrajencev, v gledališču smo poslušali pogovor z njimi. Ob odhodu so nekateri zapeli. Pred tem je eden od nagrajencev Boštjan Gombač pokazal, da je najboljši instrument tisti, ki ga imamo pri sebi. Ali natančneje: na sebi.
Naša glava je namreč instrument. Za misli in glasbo.
