Zidovi so zakon
V Koloseju je na sporedu film Kitajski zid Zhanga Yimouja, na TV zaslonih pa nov resničnostni šov o Ameriškem zidu režiserja Trumpa. Prvi je varoval Kitajce pred inteligentnimi monstrumi, drugi pa bo varoval Američane pred tujerodno invazivno vrsto homo mexicanus.
No, po drugi strani pa pri nas odganjamo homo afganistanuse s ptičjimi strašili v obliki žiletk.
Konjska dirka med Kitajsko in ZDA, najmočnejšima gladiatorjema v globalni areni, se stopnjuje. Neusmiljeni boj za prevlado se bije v mnogih disciplinah. Jenkiji se šopirijo z najmočnejšo armado, najmočnejšim gospodarstvom, Facebookom, superraketami prestižne blagovne znamke NASA in najbolj seksi first lady v zgodovini — ki je sicer imported from some former People’s republic of Whatever in the Wild East.
Čorba narodov
Vsesplošno uspešen narod — pardon: čorba narodov, ljudstev, plemen in ljudi brez identitete — v marsičem še vedno prednjači na svetu. Amerika über alles!
Pa vendar obstajajo stvari, v katerih jih velika azijska tekmica prekaša. Med drugim s Kitajskim zidom, najmogočnejšo človekovo stvaritvijo. Tudi obljubljena dežela si zasluži tak zid, na katerem bodo lahko domotožno počivali pogledi astronavtov.
“Zgradili bomo velik in čudovit zid!” Sosedovi klošarji ne bodo več hodili rabutat delovnih mesta na naš prostrani ameriški vrt in delat kozlarije, pravi Trump in obenem napoveduje trume turistov. Njihov denar bo napolnil pujska.
Šovinistični gradbeni podvig je super zamisel. Vrhunski trend v novodobni gradbeni estetiki grdega.
Mnogi Mehičani dojemajo ZDA kot deželo, kjer se cedita med in mleko, Trump pa prav tako potrebuje čefurje za pumpanje svojega ošabnega, a preluknjanega ega in kot izgovor za viteški boj za preživetje bele rase v ZDA. Mnogi ga zmerjajo z rasistom, šovinistom, seksistom, celo nacistom.
A nič ne bo pomagalo. Donald se je že odločil. Zid bo stal. Make America White Again!
Mož beseda
Le kdo bi si mislil, da bo Trump držal obljubo iz predvolilne kampanje? Mož beseda, ni kaj.
Kljub temu pa dvomim, da bodo ZDA zaradi kupa železobetona na meji z Mehiko kaj bolj veličastne, kot napoveduje novokomponirani ameriški monarh. Kvečjemu bodo bolj osovražene. Zidovi dišijo srednjeveško. Po utrdbah in plemenskih zvezah, iz kakršne je nastala tudi Karantanija.
Vse v slogu. ZDA plenijo po deželah trgovskih karavan in velblodov na Bližnjem vzhodu, zid pa postavljajo pred Indijanci z Yucatana. Retrograden zgodovinski progress.
Tuljenje v isti rog
Čeprav si Trump doma in po svetu ustvarja nove in nove nasprotnike, pa ga zato toliko bolj kuje v zvezde izraelski premier Benjamin Natanjahu. Benji je Trumpovi ideji o zidu zapel hvalnico z izjavo, da je tudi sam zgradil enega vzdolž južne izraelske meje in s tem zaprl nelegalni pritok migrantov.
Za svoje herojsko dejanje je že požel cunami kritik. Celo kritiko Judov v Mehiki.
Humani projekti
Cerar se navdušuje nad malce bolj humanimi projekti, saj je izbral žiletke za britje prstov in dlani namesto brade. Menda ne gre niti za ograjo, kaj šele za zid, ampak samo za fizične ovire kot na kakšnem pasjem agilityju, ki jih vsak migrant zlahka preskoči.
Slovenija je sicer sledila zgledu malo večje evropske sestrice Madžarske, ki pa se je projekta lotila bolj herojsko in z manj slepomišenja — s postavitvijo konkretne ograje.
Nad madžarsko pustolovščino se navdušujejo tudi Litvanci, ker se hočejo izolirati od ruskega Kaliningrada. Domnevno zaradi tihotapljenja, pa tudi iz geopolitičnih razlogov. Cekine za projekt bodo nabrali iz evropskega mošnjička.
Zidovi niso v podalpskih genih
Na epidemijo zidne kuge so očitno bolj odporni tam, kjer se stikata naroda Kranjcev in Jodlarjev — in to kljub ponovnemu, nekajmesečnemu podaljšanju nadzora meje med Slovenijo in Avstrijo. Urgentne politične ukrepe, povezane z migrantsko krizo, vpleteni strani nadomeščata s “skupnimi projekti za tesnejše čezmejno sodelovanje”.
In ko smo že ravno pri ograjah in zidovih, se za konec ozrimo še v Slovenijo. Gradbeno tradicijo na sončni strani Alp so bolj zaznamovali mostovi kot pa zidovi. Prav letos mineva 60 let od smrti Jožeta Plečnika. Eno njegovih največjih del ni Veliki slovenski zid — ampak Tromostovje.
