Slovenski rokometni preobrat ali kako klonirati Veselina Vujovića

31.1.2017 / 06:10 Komentiraj
Vujovića je treba klonirati. Z izjemnimi posamezniki, ki znajo premagati dvom, da lahko zmagajo, bi Slovenija poletela.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ta posnetek zadnjih 14 minut med Slovenijo in Hrvaško za bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v rokometu bi morali predvajati ne samo v trenerskih šolah ali na MBA šolah ali na seminarjih za top menedžerje, temveč otrokom že od 1. razreda šole. Vujovićeva motivacija slovenske ekipe, ki je navidez brezizhodno izgubljala, je namreč dokaz, kaj je umetnost preobrata v izgubljenem položaju. V čem je umetnost, da obrneš negativni tok zgodovine… — če le dovolj močno verjameš, da je mogoče in če daš vse od sebe. In če …

O tem smo se pogovarjali v soboto po tekmi. Seveda je mogoče na zadevo gledati samo kot na “umetnost preobrata”… — če le dovolj močno verjameš, da je mogoče in če daš vse od sebe. Pika. Toda meni se zdi ključno nadaljevanje. In če… Tiste tri pike. Izraža namreč tisti ključni moment, tisto ključno sestavino preobrata, ki se je ne dá preprosto popredalčkati, kaj šele izmeriti.

Tri pike

V tistih treh pikah se skriva vse. Tudi psihologija. Človeški dejavnik. Ogromno je sestavin, ki se premešajo v pravo dinamiko, ki privede do preobrata. Če bi manjkala samo ena od sestavin, bi se obrnilo drugače. Negativnega toka zgodovine (iz naše perspektive) se ne bi dalo zaustaviti.

V slovensko-hrvaškem primeru je bilo nekaj nesrečnih strelov Hrvatov na vrata, ki so zadeli stativo ali prečko ali ki jih je Skok ubranil. Takrat se je odprla prva špranja priložnosti.

Bilo je nekaj situacij, ko bi lahko sodniki zapiskali drugače. Pa niso. In špranja priložnosti se je odprla.

Toda če bi naši zapravili en sam napad, če bi hrvaški vratar ubranil en sam strel, bi se spet zaprla. Negativni tok zgodovine bi šel svojo pot.

Kup naključij

Gre za kup naključij, ki bi se lahko zgodila tako ali drugače. Toda ob tem ne smemo pozabiti na ključno vlogo vodenja v takšnih trenutkih. Klučno vlogo vodje, menedžerja, selektorja. Veselina Vujovića na eni in Željka Babića na drugi strani.

Čeprav je Vujović po pristanku na zagrebškem letališču povedal, da ne ve, kako je to igro dobil, in da tudi Babić ne ve, kako jo je izgubi — in da tu ni kaj filozofirati —, pa je zelo očitno, kako različno sta ravnala v teh zadnjih 14 minutah tekme.

Ko je slovenska ekipa 10 minut pred koncem zmanjšala zaostanek na 23:27, je Vujović dojel, da se lahko zgodi preobrat. Vzel je timeout in igralce naspidiral, da je zdaj priložnost — in da zdaj morajo igrati na vse ali nič.

Hrvati so sicer še enkrat povedli za pet golov in potem še enkrat, toda zadnjih 7 minut so igrali samo še Slovenci. Babićeva nemoč, da v zadnjih 7 minutah ustavi potop hrvaške reprezentance, je bila očitna. V zadnjih 7 minutah se mu je zgodilo 1:7. Ni znal najti pravih zamenjav, ni znal dvigniti morale svojih varovancev. V timeoutu 3 minute in pol pred koncem je bil pasiven in mlahav.

Vujović mu ni hotel pomagati z dodatnimi timeouti, ker ni hotel prekiniti poleta svojih fantov. Opozoril jih je samo, naj ostanejo mirni in naj ne naredijo nobene neumnosti.

Vujovićeva motivacija je prišla do izraza šele, ko je naključje prineslo priložnost. Ko je stativa preprečila 100% zadetek ali ko je Skok ubranil strel. Šele takrat so naši začeli igrati samozavestno, kot da so vsi Vujovići iz njegovih najboljših let. — [Fotografija: France Handball 2017.]

Zmagovalni instinkt

Seveda pa Vujovićeve zasluge za zmago niso samo v vodenju te tekme zadnjih 14 minut. Zaslužen je že za motivacijo reprezentance v zadnjih dveh letih, ko je iz nadarjenih fantov naredil može z zmagovalnim instinktom.

Priznam, da pred tekmo nisem verjel v to, da bi naši lahko premagali Hrvate. Iz izkušenj v zadnjih letih sem sklepal, da naši igrajo dobro proti slabšim in enakovrednim ekipam. Ko pa naletijo na veliko ekipo iz prve četverice — Nemčija, Francija, Španija, Hrvaška —, se jim kolena zašibijo. Ne verjamejo, da lahko zmagajo.

Sami pri sebi, nekje v podzavesti dvomijo, da bi lahko premagali velikega nasprotnika. In nato v 95% primerov tudi izgubijo. Na tem prvenstvu proti Španiji in Franciji (Nemčiji so se čudežno izognili).

Moje edino upanje, da poraz proti Hrvaški morda ni neizogiben, je bil Vujović. Mu je ekipo uspelo dovolj motivirati, da so se znebili podzavestnega strahu, da ne morejo zmagati?

Do 45. minute se je zdelo, da mu ni uspelo. Tudi med polčasom v slačilnici ne — čeprav jim je rekel, naj igrajo kot moški in ne kot dekleta in naj ne osramotijo sebe, svojih družin in Slovenije.

In Slovenija bi poletela

Vujovićeva motivacija je prišla do izraza šele, ko je naključje prineslo priložnost. Ko je stativa preprečila 100% zadetek ali ko je Skok ubranil strel. Šele takrat so naši začeli igrati samozavestno, kot da so vsi Vujovići iz njegovih najboljših let.

In v tem je zame čudež sobotnega bronastega preobrata. V samozavesti, ki ti jo vcepi izjemen vodja, da izkoristiš priložnost, ko se ti ponudi. Da ti takrat v dvomu ne zadrhti roka.

To ključno začimbo za preobrazbo v zmagovalno ekipo je v slovenski ekipi prispeval Veselin Vujović. Tako kot Andrea Giani v odbojkarski reprezentanci. Ali Zmago Sagadin v Olimpijinih najboljših časih.

Vujovića je treba klonirati v nekajdesettisoč primerkov in jih postaviti na ključna mesta v gospodarstvu, politiki in športu. S samozavestjo zmagovalcev — torej z izjemnimi posamezniki, ki znajo premagati dvom v svoj potencial — bi Slovenija poletela.


OpombaTekst je bil objavljen v ponedeljek, 30. januarja 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Slovenski preobrat oziroma kako klonirati Veselina Vujovića. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE