Hrvate premagamo samo v rokometu

30.1.2017 / 06:08 Komentiraj
Hrvati so glasnejši, vplivnejši, prodornejši. Bolje rešujejo težave, se bolje prodajajo, umeščajo v svetovni prostor.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Popravite me, če se motim, toda občutek imam, da v dvobojih s Hrvaško — pa naj bodo športni, razvedrilni, gospodarski ali politični — ponavadi potegnemo krajšo.

In pri tem ne gre za to trapasto, za Slovence tako tipično sosedsko zavist, da hočemo imeti boljši avto, večjo hišo, bolj zeleno travo in lepše rože.

Na to me je navedla zadnja vinska zgodba, ki polni medije že dober teden. Gre za zgodbo o našem kraškem teranu, ki smo jo v Bruslju vsaj v tej etapi izgubili.

Minister Židan je sicer odločno in zaščitniško stopil pred kraške pridelovalce in se zavzeto boril. Očitno za nekaj, kar je bilo izgubljeno že vnaprej. Ko smo za to slovensko-hrvaško borbo izvedeli, je bila odločitev v bruseljskem zakulisju morda že sprejeta, njena razglasitev pa kljub napovedanim pogajanjem še formalnost.

Nove grožnje

Za tem porazom pa se je pojavila še ena grožnja. DUTB ne bo mogel prodati Cimosa — ker ga sami ne znamo rešiti —, dokler se ne dogovorimo, kako bomo poplačali Cimosove odprte dolgove na Hrvaškem. Takšna je zahteva italijanskega kupca. Rešitev mora biti na mizi do torka.

Minister Počivalšek pravi, da ni treba zganjati panike in da pogovori potekajo korektno. Vendar v kosteh čutim, da se nam ne piše dobro. Če se ne bomo dogovorili s Hrvati, bo Cimos šel v stečaj, 4.000 ljudi pa bo ostalo na cesti. Od tega približno polovica v Sloveniji.

Slabo smo jo odnesli že pred leti z Ljubljansko banko. Tudi z Jedrsko elektrarno Krško ni šlo vse po načrtih. Hrvatje so kupili Mercator. Kupujejo hotele na naši obali.

Ravno te dni sem pripravljala odgovor naročnika na vprašanje enega od slovenskih medijev. Tema: udeležba slovenskih podjetij v hrvaških javnih naročilih. Poslov za naša podjetja skorajda ni. Za hrvaške oblasti je včasih dovolj samo ena napačno prevedena beseda, pa dokumentacijo izločijo kot neustrezno.

Medtem pa v Sloveniji z odprtimi rokami sprejemamo hrvaške izvajalce. Zelo verjamem namigom, da imajo naši ljudje te mile božje drže in razsvetljene poštenosti preprosto dovolj.

Arbitraža

Kakšen bo rezultat arbitraže o meji v Piranskem zalivu, ne ve niti vsemogočni tam zgoraj. Je tudi to v Haagu že odločeno?

Lomili smo ga dovolj, da se nam lahko maščuje. Najprej je minister Erjavec na eni od lokalnih televizij v Prekmurju suvereno razlagal, da bo arbitražno sodišče gotovo razsodilo nam v prid, nakar se je moral iz tega (ne)spretno vleči.

Potem pa so Hrvati z nedvomno nezakonitimi prisluhi ujeli dva naša uradnika, ki sta se nedvomno nezakonito pogovarjala o postopku. Iz tega so naredili evropski kraval in protestno zapustili arbitražni proces. Zdaj ga ignorirajo. Iz tega bo lahko res nastal še zelo velik špetir.

Kako bomo uveljavljali suverenost na nekem ozemlju, ki je danes hrvaško, pa nam ga bo arbitraža dodelila? Tega se brez hudih zapletov in verjetno tudi incidentov ne bo dalo rešiti.

Zanima me, zakaj nismo takrat, ko so zasačili našega Sekolca in Drenikovo, Hrvate z enako odločnostjo kot oni nas klicali na odgovornost. Zakaj je proces kompromitiran samo zaradi ravnanja dveh Slovencev, če je v resnici kompromitiran tudi zaradi ravnanja Hrvaške, ki je nezakonito prisluškovala?

Kaj v tem procesu naše oblasti še skrivajo? Zakaj smo takrat samo gentlemansko izjavili, da za nas arbitražni proces ostaja v veljavi in da ga bomo spoštovali? Namesto, da bi tudi mi udarili po mizi in povedali svoje.

Pop

Prav nič briljantno ne gre na hrvaškem trgu tudi našim estradnikom. Od naših glasbenih prvoligašev Hrvati sprejmejo samo Zorana Predina in Magnifica, v zadnjem času pa se pri njih baje uspešno udinjata še dva iz naših glasbenih talentov in podobnih šovov.

Slovenci pa imamo strašno radi Danijelo, Petra Graša, Jeleno Rozga, Jasmina Stavrosa, Gibonnija, Tonija Cetinskega, Miša Kovača, Terezo Kesovijo, Parni valjak… — no, tako rekoč vse hrvaške glasbenike.

So naši Siddharta, Big Foot Mama, Jardier, Dan D, Mi2, Nuša Derenda, Nuška Drašček, Alenka Godec ali celo Vlado Kreslin in Jan Plestenjak za hrvaški trg res tako neposlušljivi in neatraktivni?

Če so, zakaj neki? Jezik sosedov obvladajo vsi, tekste pesmi se lahko prilagodi. Pa nič. Res je, stik hrvaške publike s slovensko pop kulturo je bil izgubljen že davno. Hrvatje ne znajo prepevati popularnih refrenov naših glasbenikov in ob tem noreti do onemoglosti.

Če odštejemo sobotno rokometno tekmo za bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu, nam niti v športu ne gre vse po načrtih. Na spodnji fotografiji Jelena rozga, eden od hrvaških izvoznih artiklov v Slovenijo.

Šport in turizem

Če odštejemo sobotno rokometno tekmo za bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu, nam niti v športu ne gre vse po načrtih. No, zdaj ko je še Ivica Kostelić prenehal s smučanjem, smo vsaj v zimskih športih močno dominantni. Pa pred leti smo jim vzeli Jakova Faka in ga naredili za svojega. Razveselil nas je z nekaj bleščečimi medaljami in odličnimi uvrstitvami. Hrvatom to gotovo ni bilo všeč, se pa gotovo veselijo vsake njegove odsotnosti s tekmovanja, ko ga položi gripa.

No, hokej je tudi pri njih zamrl podobno kot zamira klubski hokej v Sloveniji. Imamo pa zato močno reprezentanco, ki njihovo gotovo nabriše. Boljši pa so od nas v nogometu, tenisu, jadranju, košarki. Imajo tudi odlične atlete.

Prave ljudi na prava mesta

Hrvati seveda sodijo med evropske prvake v turizmu, medtem ko Slovenci — kljub dobrim trendom rasti — še vedno pobiramo samo drobtinice. V povprečju sicer živimo bolje, vendar so se v Zagreb preselile številne multinacionalke, od koder zdaj upravljajo svoje slovenske podružnice.

Pravzaprav sploh ne govorim o tekmovanju s sosedi. Če gre sosedom dobro, bi nekaj od tega moralo po neki logiki kapniti tudi nam.

V resnici ugotavljam samo to, da znajo bolje reševati težave in izzive, uspešneje upravljati krizne situacije, se bolje prodajati, umeščati v evropski in svetovni prostor. Hrvati so glasnejši, vplivnejši, prodornejši.

Mi si jemljemo za zgled Avstrijce in Nemce, pa nam pri tem ne gre najbolje. Bi se morali zgledovati po kom drugem? Ali še bolje: poiskati svojo, edinstveno, učinkovito, uspešno, kreativno pot?

A za to potrebujemo tudi prav takšne ljudi. Na pravih mestih.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 28. januarja, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Slovenija : Hrvaška. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE