Ali večja globalna enakost zahteva večjo neenakost na Zahodu?

27.1.2017 / 06:08 Komentiraj
Prihodnost bo bolj zaprta za tuje blago, tuje storitve, tujo delovno silo. Bolj nacionalna. Tudi z večjo vlogo države.
NAROČI SE PRIJAVI SE

O tem sem sicer pisal že lani v tekstu Je večja neenakost na Zahodu cena za zmanjšanje globalne neenakosti?.

Dani Rodrik s Harvarda se v najnovejšem paperju ukvarja s tem vprašanjem in pride do enakega odgovora.

Pravi pa tudi, da trenutno zmanjševanje oz. ublažen pritisk “kitajskega šoka” na delovna mesta na Zahodu in majhna verjetnost, da bi druge države zmogle ponoviti kitajski vzpon (v enakem obsegu), ne prinaša nujno olajšanja.

Dokler so razlike v dohodkih med različnimi deli sveta tako velike in ker “demokratizacija” nekaterih delov sveta — beri: odstranjevanje diktatorjev, da bi multinacionalke lažje prišle do njihovih naravnih virov —, to vodi v večje mednarodne migracije proti Zahodu.

Te migracije imajo lahko še bolj pozitiven učinek na zmanjšanje globalne neenakosti. Čeprav imajo podobno negativen učinek na položaj srednjega razreda, pa je ta učinek manj negativen kot nadaljnja liberalizacija trgovine, saj namreč bolj ohranja delovna mesta v domači industriji.

Dani Rodrik, profesor poliične ekonomije s Harvarda pravi, da trenutno zmanjševanje oz. ublažen pritisk “kitajskega šoka” na delovna mesta na Zahodu in majhna verjetnost, da bi druge države zmogle ponoviti kitajski vzpon (v enakem obsegu), ne prinaša nujno olajšanja.

Kvalitetna delovna mesta? Ne masovna.

Toda globalizacija ni edini sovražnik rutinskih delovnih mest v industriji. Tukaj sta tudi avtomatizacija in robotizacija, ki bosta s povečanjem produktivnosti še hitreje uničevali delovna mesta v industriji.

Na industrijo kot bazen kvalitetnih delovnih mest za srednji razred lahko pozabimo. Kvalitetna delovna mesta bodo sicer še obstajala, vendar ne masovna za tekočim trakom, temveč v razvoju. Prihodnost srednjega razreda je v industriji storitev. Tukaj je treba poskrbeti za kvalitetna, bolje plačana delovna mesta.

Zdravila za prihodnost

Če nam je globalizacija trajno odnesla kvalitetna delovna mesta v industriji in če nam grozi, da bo enak učinek imela tudi povečana robotizacija, je treba ustvariti pogoje za nova delovna mesta in poskrbeti za socialni in dohodkovni položaj vseh, katerih ekonomska angažiranost zaradi povečane produktivnosti in avtomatizacije bo v prihodnosti nujno manjša.

Zdravila pa so predvsem naslednja:

  • izboljšanje dohodkovnega položaja zaposlenih: dvig minimalnih plač, večja socialna varnost za zaposlene in za tiste, ki izgubijo službo;
  • načrtno spodbujanje ustvarjanja kvalitetnih in dobro plačanih novih delovnih mest (v industriji in storitvah) z industrijskimi politikami države;
  • postopno uvajanje UTD kot dohodkovne kompenzacije tistih, ki jih je/bo najbolj prizadela globalizacija ali avtomatizacija (robotizacija) trajno izgubljenih delovnih mest v industriji;
  • uvedba kapitalskih omejitev za finančne tokove;
  • zajezitev davčnih utaj in odlivanja dohodkov v tujino;
  • in regulacija oz. odprava davčnih oaz.

Če hočete ali ne, prihodnost bo nujno manj odprta — za tuje blago, tuje storitve, tujo delovno silo — in bolj “nacionalna”, tudi z večjo vlogo države.

Kot dokazujejo brexiti, Trumpi, Orbani, AfD, Le Penove in kup skrajnih političnih gibanj, sedanji ultraliberalni in ultraodprti sistem pač ni vzdržen.


OpombaTekst je bil objavljen v četrtek, 26. januarja 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Ali večja globalna enakost zahteva večjo neenakost na Zahodu?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE