TVS naj že enkrat skensla Možinove zatežene oddaje o domobrancih

V torek okrog pol polnoči se mi ni dalo nič pametnega počet in sem prižgal TV. Na TVS 1 so bili ravno na sporedu Možinovi Pričevalci.

Odločil sem se, da bom pa enkrat le gledal to negledljivo in negledano ter duhamorno in depresivno oddajo. Oddajo, ki jo TV Slovenija iz spoštovanja do alternativnih zgodovinskih resnic in popravljanja krivic, predvsem pa iz pietete do zamolčanih — ali pač še ne slišanih — življenjskih zgodb domobrancev in drugih žrtev 2. vojne na Slovenskem na strani poražencev vendarle pušča na programu.

Nisem dolgo zdržal. Izpoved Adolfa Malovrha iz Šentjošta sem mukoma gledal manj kot pol ure, potem pa sem preklopil na nekaj bolj zabavnega.

Šele ko to pišem, na svojo zgroženost ugotavljam, da je célo pričevanje trajalo ne več ne manj kot 2:56:42. Ali z besedami: dve uri, šestinpetdeset minut in dvainštirideset sekund.

Noro! Tri ure programa, ki ga nihče ne gleda in nikogar ne zanima. Od 23:05 do dveh zjutraj!

Kaj to dela na TV?

Pričevalci so popolnoma nesmiselna oddaja, ki v taki obliki nima kaj iskat na televiziji.

Da ne bo pomote: načeloma nimam nič proti dokumentiranju takih pričevanj. Spomini ljudi, kakršne išče in intervjuva Možina, naj le bojo zabeleženi, ker lahko koristijo zgodovinarjem pri rekonstruiranju medvojnega in povojnega dogajanja.

Ampak ne na televiziji. Na nobeni. Niti na TVS.

Ideja, da so takšni intervjuji — ne intervjuji kot novinarski žanr, temveč kot zbiranje zgodovinskega gradiva — vsebina za na televizijo, je popolnoma absurdna.

Prvič zato, ker so pričevanja teh ljudi preveč specifična. Splošne javnosti ne zanimajo podrobnosti, ki jih razlagajo Možinovi intervjuvanci. Zanimive so kvečjemu za zgodovinarja, ki sestavlja zgodovinski puzzle.

Drugič pa zato, ker so pričevanja netelevizična, netelegenična. Teh ljudi ni za poslušat, ker slabo govorijo, pa tudi ne za gledat. Še posebej ne dve, tri ure in še posebej ne v statičnem in nezmontiranem posnetku, v katerem Možina vsakih 10 minut iz offa postavi podvprašanje.

Vredno Nove24TV

Naslednji pomislek je političen.

TV Slovenija si drzne predvajat tak negledljiv in negledan, duhamoren in depresiven, zasilno in neprofesionalno narejen, že po defaultu dolgočasen zmazek samo zato, ker je kao treba obelodanit še drugo plat medalje. Ker so nam zmagovalci v 2. svetovni vojni in njihovi ideološki nasledniki tisto prvo plat cela desetletja prodajali kot edino zveličavno resnico.

Nočem se spuščat v legitimnost in potrebnost takšnega naziranja in moraliziranja, ker je v tem kontekstu nepomembno. Lahko pa rečem samo naslednje:

TV Slovenija kot javna televizija nima razloga — pa tudi ne pravice in dolžnosti —, da bi s pristajanjem na take profesionalne standarde, vredne Nove24TV, prispevala k popravljanju zgodovinskih krivic.

Zato so uredniki. A štekate?

Zato obstajajo uredniki. Urednik je tisti, ki reče: “Moja in naša glavna naloga ni popravljanje zgodovinskih krivic, ampak to, da delam(o) dobre vsebine. Dobre oddaje.”

Ali še preprosteje rečeno in s stališča gledalca: “Ne da me ne briga, kaj se je dogajalo med vojno. Ampak zamolčani partizanski zločini in povojni poboji domobrancev — ali magari laži in polresnice, ki so nam jih servirali v naslednjih desetletjih —, niso nobeno opravičilo za zanič program na nacionalni televiziji.”

Še več! Z vso pravico in pri polni zavesti lahko celo rečem, da niti sama domnevna moralna urgentnost slovenske zgodovinske godlje ni razlog, da bi me te teme kot povprečnega gledalca sploh zanimale!

A štekate? Pozornosti do te teme in za takšne detajle mi ne bo vzbudil noben akviziter od Možine do Janše ali od Biziljeve do Zupaniča. Sploh pa ne s takimi slabo embaliranimi in/ali zapakiranimi izdelki.

Kaj lahko iz tega sklepamo

In to še ni vse!

Čeprav se vodstvu TVS in RTVS in ne samo sedanjemu Programskemu svetu zdi primerno predvajat Pričevalce, pa po drugi strani sami sebi pljuvajo v skledo s tem, da oddajo uvrščajo v najbolj obskurne termine in da avtorju pri tem puščajo popolnoma proste roke.

Iz tega lahko sklepam naslednje:

• da se tudi sami zavedajo, da je vsebina oddaje Pričevalci za javnost nezanimiva;
• da se tudi sami zavedajo, da je oddaja Pričevalci narejena zasilno in neprofesionalno;
• da jim je neglede na domnevno družbeno pomembnost tematike nerodno predvajat oddajo Pričevalci v bolj gledanih terminih ali kaj šele promovirat;
• da Jožetu Možini očitno še nihče od urednikov nikoli ni rekel, da je oddaja Pričevalci v tej obliki negledljiva in neprofesionalna TV katastrofa;
• in da je torej za popravljanje krivic dovolj dobro karkoli: tako duhamorni, statični in nezmontirani posnetki ljudi, ki imajo čas in bolečino, da narodu pripovedujejo nesrečne zgodbice, kot tudi fanatično pravičniški trud, ki ga v to vlaga Možina z oddajo Pričevalci.

Na TVS pričakujejo od gledalcev in državljanov, da bojo vztrajali do dveh zjutraj pred malim ekranom in se trapili z Možino in s tem dokazovali, da jim je res do sprave.

Ako može Možina …

Skratka in nenazadnje, Pričevalci tudi pričajo o svojevrstni usodi verjetno edinega preostalega desničarskega novinarja na TVS.

Če sem prav preštel v arhivu TVS, je Možina v dobrih dveh letih in pol naredil 111 oddaj. Nobena ni veliko krajša od ene ure, večinoma so daljše od ure, ure in pol, so pa tudi dve uri in več, kot rečeno celo skoraj tri. Pričevalci so na sporedu vsak teden, včasih na dva.

Možina je prizadeven in deloven. Priden. Tudi on si zasluži piškotke.

Cinizem na stran in kapo dol: posnet za cel teden neto-neto minutaže intervjujev ni majhen job, tudi če samo — sam, brez ekipe — postaviš kamero in pripneš človeku mikrofon in nič ne montiraš.

TVS ne rabi Možine zaradi Pričevalcev. Rabi ga kvečjemu vsake kvatre za intervjuje z Janšo in drugimi prominentnimi člani SDS.

Te druge, aktualnejše in bolj novinarske naloge Možina opravlja ne več kot korektno — je pa vendarle smešno, da je aboniran na desničarje. Malo iz prepričanja, malo pa iz delodajalčevega oportunizma: Janša že ne bi dal intervjuja Mojci Pašek Šetinc, pa tudi ona ga z njim ne bi delala.

Možina je v bistvu nacionalkin middle man za dostop do desnice. Če ne bi bilo Možine, ta desnih sploh ne bi več videli na TVS. Vsaj ne v intervjujih. Ker rabijo jih pa vseeno. (Mislim, TVS desnico. Za program, ne. Za uravnoteženost.)

AVZ naj mu zrihta službo

Resno! Možina naj gre v službo recimo v Muzej novejše zgodovine ali na Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri ZRC SAZU in tam opravlja mukotrpno delo dokumentiranja domobranskih (ali katerihkoli) človeških zgodb. Tako bo vsaj koristen za metodologijo zgodovinske vede. Redki razen njega imajo toliko potrpljenja, da bi kar snemali in snemali taka pričevanja.

Ali pa če bi mu Andreja Valič Zver zrihtala službo na Študijskem centru za narodno spravo? Naj nas nekdo že odreši njegovih Pričevalcev. Ker Filli ali njegovi nasledniki ali Ljerka Bizilj nas ziher ne bojo.

To je bil samo intermezzo. V nadaljevanju pa spet naprej o Zupaniču in teh sejah in Emi 2017 za generalnega direktorja.