Obama odhaja, Snowden ostaja v azilu

Barack Obama danes uradno končuje in predaja svoj predsedniški mandat. Tehtne analize o njegovem delu bodo mogoče šele čez nekaj časa.

Je pa že zdaj gotovo, da je njegova predvolilna kampanja leta 2008 prinesla nova spoznanja o družbenih omrežjih in njihovi (do takrat) nepredstavljivi vlogi pri volitvah.

Njegov naslednik Trump prav tako prinaša spoznanja o tem, kaj mediji v resnici niso, pa neko vlogo vendarle igrajo v ozadju. Gre bodisi za odkrito navijaštvo nekaterih medijev in za načrtno plasiranje neresnic drugih.

Obdobje predsednika Obame pa zaznamuje tudi preigravanje z razkritji Edwarda Snowdena. To kaže na veliko večje medijske dileme kot pa smo si bili pred tem pripravljeni priznati.

Tudi zato so bila razumljiva pričakovanja, da bo predsednik Obama v zadnjih dneh ekskulpiral Edwarda Snowdna in pokazal, da razume signal o razpravi, ki ga je dal nekdanji uslužbenec NASA in CIA.

Vest in etika

Snowden je izpostavil tudi vlogo medijev pri razkrivanju največjih katastrof sveta. Informacije, ki jih je takrat objavil Guardian, so pokazale, da so mediji še vedno lahko uresničevalci javnega interesa.

Dileme vsakega posameznika, ki hoče slediti svoji vésti in morali, obenem pa upoštevati avtoriteto države, niso samo navidezne. So dileme, ki jih pozna vsak novinar ob vsaki občutljivi medijski objavi. Ni nujno, da gre za Watergate ali problem, vreden odkritja v javnosti.

Guardianovo objavo je večina svetovnih medijev pospremila z odobravanjem. Upam, da ne samo iz kolegialnosti, ampak zato, ker medijo postavljajo vest in etiko pred oblast in domovino.

Snowden je z objavo podatkov, ki razkrivajo zastrašujoče podatke o delovanju ZDA, dokazal, da je sledil vesti in da verjame, da lahko mediji takšne zgodbe peljejo naprej.

Prvo se je zgodilo, drugo pa se je na določeni točki ustavilo. Kako daleč si mediji upajo?

Upanje in zaupanje

Verjamem, da si mnogi novinarji in pisci upajo dlje kot jim dovolijo njihovi delodajalci. Mnogi gredo čez to in tvegajo padec v nemilost ali celo odpoved.

Mnogi pa žal ne izberejo te možnosti, ker se bojijo socialne stiske. Toda v trenutku, ko se postavijo na stran tistih, ki ne služijo javnosti, izgubijo svoje poslanstvo.

Tudi v Sloveniji je tega vedno več. Preveč je tistih, ki hočejo slediti svojemu poslanstvu, vendar je tveganje zanje preveliko. Preveč pa jih je zato, ker imajo take medijske lastnike, ki pravzaprav ne vedo, kaj prodajajo. So to resnični izseki sveta ali samo produkti, ki jih lahko dobiš v vsakem nakupovalnem centru?

Medijski lastniki, ki ne vedo, kaj bi z bogastvom resničnih informacij počeli, so grožnja za celotno medijsko občinstvo. Ne, tega ni lahko preseči, ni pa nemogoče. 

Tudi zato smo pričakovali, da bo Snowdnova zgodba še pred današnjim dnem dobila epilog in vlila upanje, da novinarstvo ima smisel in medijem lahko zaupamo.