Beseda na P (1.): Populizem je beseda leta, desetletja, stoletja.

Vsa ta globalna godlja, ki se je bliskovito razpasla z evropsko begunsko krizo, vzponom desnih strank, Brexitom, Trumpovo zmago na volitvah, Putinom in Erdoğanom v ascendentu, naraščajočo informacijsko prevlado Facebooka in alarmom starih medijev ob pojavu tako imenovanega fake newsa kaže obrise 21. stoletja.

Enkrat za spremembo Slovenija ne zaostaja. To se nas je hitro prijelo.

Endemični razlogi pa so nekompetentnost Cerarjeve vlade, preračunljiv umik SDS v opozicijsko osamo po volilnem porazu 2014, njihovo zadoščenje s Patrio in Dobom, uspešno demoliranje desnice in Pahorjevo pubertetniško obnašanje v stilu sfabricirane skate-punk slash Zoisov štipendist persone, ki izvaja piruete na drsalnici med socialnimi omrežji in Hudo jamo.

Primeri in primerki

Če grem računat, vidim, da bom z malo sreče preživel večji del življenja v 21. stoletju kot pa v 20.! Noro. Že zdaj ga imam poln kufer. (Stoletja, mislim, ne življenja.)

Če verjamemo Economistu — in le zakaj ne bi, razen če se radi populistično zmrdujemo nad intelektualnimi vsebinami —, so populisti povsod. Na levi in na desni. Ne oblasti ali v opoziciji. Neglede na radikalnost in izvirnost svojih političnih prepričanj. 

V zadnjem tekstu na to temo naštevajo naslednje primere in primerke:

• Populist je izvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, ki hoče deportirati neprijavljene priseljence.
• Populistična je španska anarho-socialistična stranka Podemos, ki hoče priseljencem dat volilno pravico in poskvotat prazne zgradbe v lasti bank.
• Populist je nizozemski politik in predsednik Stranke za svobodo Geert Wilders, ki hoče ukiniti zakone, ki sankcionirajo sovražni govor.
• Populist je poljski politik in predsednik stranke Pravo in pravica Jarosław Kacziński, ki hoče prepovedat izraz “poljska polja smrti”.
• Populist je filipinski predsednik Rodrigo Duterte, ki tolerira in spodbuja izvensodno policijsko pobijanje prekupčevalcev z drogo.
• Populist je bolivijski socialistični predsednik Evo Morales, ki omogoča kmetom gojenje koke.

Economist piše, da populiste najdemo tako med militaristi kot pacifisti, tako med občudovalci Cheja Guevare in Ayn Rand. Populisti so lahko tree-hugging nasprotniki naftovodov ali drill-baby-drill zanikovalci globalnega segrevanja.

SLO primeri in primerki

Tega seznama ni težko dopolnit še z drugimi, manj znanimi, tudi samo Slovencem znanimi primeri in primerki.

• Populistična je slovenska stranka IDS (Iniciativa demokratični socializem), ki je Oxfamovo objavo o osmih milijarderjih, ki imajo toliko premoženja — po letošnjih podatkih, lani jih je bilo 30 — kot polovica najrevnejših (3,6 milijarde ljudi) skupaj, komentirala z besedami, da “bomo namesto 30 potrebovali samo še 8 vislic!”.
• Populističen je tudi Oxfam, ki globalni socialni neenakosti v isti sapi pripisuje zasluge za Trumpovo zmago na ameriških volitvah, za Dutertejevo zmago na filipinskih volitvah in za Brexit.
• Oče vseh slovenskih populistov je Zmago Jelinčič. Bil je daleč pred časom.
• Populist je Karl Erjavec, ki je pred volitvami leta 2008 napovedal — no, obljubil — dvig minimalne pokojnine na 1.000€ pokojnine. Pa še kaj bi se našlo tudi iz novejše zgodovine ministra za karkoli in predsednika DeSUS.
• Populist je Borut Pahor, ki se je v predvolilni kampanji postavljal v vlogo frizerja, smetarja, drvarja, inženirja, kolumnista itd. in ki na Instagramu dela narcisoidne selfije, razlaga v intervjujih, da takšen pač je in da je iskren, ker se hoče približat ljudem.
• Populist je Janša, ki je množice demonstrantov proti svoji vladi razglasih za leve fašiste, njemu nenaklonjene novinarke za prostitutke in novinarje nasploh za opankarje, medije pa za organ Murgel.
• Populist je Miro Cerar, ki pravi, da ne jamra, ampak išče rešitve — tudi z novim zakonom o tujcih v Sloveniji in z željami, da bi bili begunci v Srbiji na toplem —, in ki nam je podaril 2. januar kot praznik.

V nadaljevanju ali dveh pa še o definicijah populizma — in predvsem o tem, da smo v bistvu populisti vsi. No, eni pač malo bolj pametni od drugih.